povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pričetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - enotna sodna praksa
Prisoja pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zamnjšanih življenjskih aktivnosti in zavrnitev zamudnih obresti od odškodnine za čas pred izdajo sodbe prve stopnje.
prodaja - kupoprodajna pogodba - obličnost - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prehod lastninske pravice - pridobitni način - konvalidacija
Tudi po pravnih pravilih bivšega ODZ se je lastninska pravica pridobila na podlagi določenega naslova in ustreznega pridobitnega načina. Tako je za prehod lastninske pravice na nepremičnini pogodba morala biti sklenjena v predpisani obliki in vpisana v zemljiško knjigo. Kupna pogodba sama po sebi še ni dala lastninske pravice. Že iz tega razloga je neutemeljen tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice. Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je neutemeljen zato, ker ni dokazana sklenitev kupne pogodbe. Če bi bila dokazana, bi bilo lahko pravno pomembno tudi vprašanje plačila kupnine, saj se je v sodni praksi v 60 letih prejšnjega stoletja že začela uveljavljati teorija o realizaciji pravnega posla. Napaka v obliki pravnega posla se je v takem primeru štela za ozdravljeno oziroma konvalidirano. Tudi v takem primeru pa samo na podlagi ozdravljenega pravnega posla ni prišlo tudi do prehoda lastninske pravice, saj je manjkal še pridobitni način.
ZOR člen 186, 189, 200, 203.URS člen 14, 22. ZPOMZO-A. OZ.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost odškodninske obveznosti - zamudne obresti od odškodnine za negmotno škodo - začetek teka zamudnih obresti - načelo denarnega nominalizma - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je treba upoštevati tudi, da se zaradi trajnih posledic poškodb tožnik počuti manj vrednega in manj sposobnega od vrstnikov, kar v njegovih (najstniških) letih slabo vpliva na identiteto, samozavest in sploh ne dojemanje sebe v razmerju do socialnega okolja.
stroški kazenskega postopka - dolžnost plačila stroškov - vnaprejšnje plačilo - stroški oškodovanca v primeru obsodilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Pomen določbe 1. odstavka 97. člena ZKP je treba razlagati tako, da je oškodovanec sicer dolžan plačati stroške pooblaščenca vnaprej ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka, vendar pa je v primeru, če je obdolženec spoznan za krivega, od njega upravičen zahtevati povračilo teh stroškov, saj tudi nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca spadajo med stroške kazenskega postopka (2. odstavek 92. člena ZKP).
ZKP člen 371, 371/1-11, 410, 410/1-3, 413, 413/1, 420, 420/2.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini dokazov in samimi dokazi
Bistvo presoje pravnomočnega sklepa o zavrženju zahteve za obnovo postopka je v ugotovitvi, da vzročna zveza med obsojencu očitano kršitvijo določbe 4. odstavka 50. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in povzročenimi posledicami ni pretrgana zaradi hitrosti, s katero je vozil oškodovanec, in dejstva, da je vozil po desni kolesarski stezi, kar sicer izhaja iz mnenja izvedenca prometne stroke, na katerega se kot na nov dokaz sklicuje zahteva. Zato sta nižji sodišči utemeljeno sklepali, da to izvedensko mnenje ob vseh že v rednem postopku ugotovljenih in ocenjenih odločilnih dejstvih ter okoliščinah, očitno ni tako, da bi se na njegovi podlagi mogla dovoliti obnova kazenskega postopka.
Na protispisnost je mogoče sklepati, če je v sodni odločbi v zvezi z odločilnimi dejstvi navedena vsebina izvedenih dokazov v nasprotju z njihovo dejansko. Za kršitev v tem smislu ne gre, če sodišče izvedene dokaze ocenjuje drugače kot katera od strank.
ZOR člen 173, 177, 200, 203.URS člen 11, 12, 13, 22.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna in krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na nezavarovani lestvi - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - valorizacija zavarovalne vsote - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa
Uporaba meril iz Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo ni ustrezna pravna podlaga za opredelitev nedoločenih pravnih pojmov iz 23. člena ZTuj.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - predkazenski postopek - obvestila o razgovorih policije z osebami - dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Uradni zaznamki o razgovoru policistov z občani predstavljajo le priloge k ovadbi oziroma gradivo, iz katerega najprej državni tožilec, zatem pa po zaslišanju obdolženca še preiskovalni sodnik sklepata o obstoju utemeljenega suma, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, nikakor pa ne predstavljajo dokazov, na podlagi katerih bi sodeči senat lahko sklepal o krivdi obsojenca.
V primeru, ko dokaza ni mogoče izvesti (priča ni dosegljiva), o kršitvi pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov ni mogoče govoriti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - beneficium cohaesionis
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, kot ga sicer pozna pritožbeni postopek (člen 383. ZKP). Edina izjema od tega načela je beneficium cohaesionis (2. odstavek 424. člena ZKP).
izvolitev izrednega profesorja univerze - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - predlog za glavno obravnavo v odgovoru na tožbo - odločanje brez glavne obravnave
Če je tožena stranka v odgovoru na tožbo predlagala glavno obravnavo, sodišče pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu.
registracija društva - položaj stranke v postopku spremembe registracije društva
Čeprav gre za postopek spremembe registracije društva, imajo lahko v postopku položaj strank tudi osebe, v katere pravni položaj bi bilo lahko poseženo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - revizijsko izpodbijanje odločitve o stranski terjatvi - zamudne obresti - zavrženje revizije
Kadar se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Taka revizija ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 367. člena ZPP in je torej nedovoljena.
upravičenec do denacionalizacije - odvzem pravice uporabe na zemljišču
Upravičenec do denacionalizacije je tudi tisti, ki mu je bila odvzeta pravica uporabe na zemljišču, ne glede na to, ali je to prejšnji lastnik zemljišča ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.
ugotovitev državljanstva - upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - seznanitev z ugotovitvami postopka
Če upravni organ tožnika ni seznanil, da je (poleg ugotovitve, da je njegova prednica oseba nemške narodnosti in da se je še pred 4.12.1948 nahajala v tujini) podana domneva nelojalnosti, tožena stranka pa te pomanjkljivosti ni odpravila, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku.
upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje na seji
Če je tožnik v tožbi predlagal glavno obravnavo (1. odst. 50. čl. ZUS) in izvedbo dokazov, je sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopek v upravnem sporu, ker je odločalo na seji.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 44/1, 44/5.
objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu - rezkalni stroj - prispevek oškodovanca - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine
Upoštevaje strožjo objektivno odgovornost tožene stranke kot imetnice nevarnega rezkalnega stroja, je vendar tožnikova opustitev dožne skrbnosti strokovnjaka (mizarja), ki je delo opravljal s premajhno pazljivostjo in s slabo pripravljeno zaščito stroja, pomembno prispevala k nastanku škode. Taki zaključki narekujejo tako razmejitev odgovornosti, da je pretežni del odgovornosti (2/3) na strani imetnika nevarne stvari, na tožnikovi strani pa je 1/3 odgovornosti.