zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - beneficium cohaesionis
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, kot ga sicer pozna pritožbeni postopek (člen 383. ZKP). Edina izjema od tega načela je beneficium cohaesionis (2. odstavek 424. člena ZKP).
S tem ko zagovornica v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ponuja zgolj drugačno pravno presojo glede nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ, in sicer da ponarejene listine ni mogoče šteti kot stvar, s katero lahko storilec ob pogojih, predpisanih v 1. odstavku 221. člena KZ, stori tako kaznivo dejanje, uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Zaradi kršitve kazenskega zakona pa zahteve za obnovo kazenskega postopka ni mogoče vložiti.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Presoja, da pomenijo neizvedba obsojenčevih dokaznih predlogov, ki jim je sodišče ugodilo, ter pomanjkanje obrazložitve, zakaj sodišče ni odločilo o njegovih ostalih dokaznih predlogih in tudi ne, iz katerih razlogov jim ni ugodilo, kršitev pravice do obrambe.
prodaja - kupoprodajna pogodba - obličnost - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prehod lastninske pravice - pridobitni način - konvalidacija
Tudi po pravnih pravilih bivšega ODZ se je lastninska pravica pridobila na podlagi določenega naslova in ustreznega pridobitnega načina. Tako je za prehod lastninske pravice na nepremičnini pogodba morala biti sklenjena v predpisani obliki in vpisana v zemljiško knjigo. Kupna pogodba sama po sebi še ni dala lastninske pravice. Že iz tega razloga je neutemeljen tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice. Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je neutemeljen zato, ker ni dokazana sklenitev kupne pogodbe. Če bi bila dokazana, bi bilo lahko pravno pomembno tudi vprašanje plačila kupnine, saj se je v sodni praksi v 60 letih prejšnjega stoletja že začela uveljavljati teorija o realizaciji pravnega posla. Napaka v obliki pravnega posla se je v takem primeru štela za ozdravljeno oziroma konvalidirano. Tudi v takem primeru pa samo na podlagi ozdravljenega pravnega posla ni prišlo tudi do prehoda lastninske pravice, saj je manjkal še pridobitni način.
povrnitev negmotne in gmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - izgubljeni zaslužek - bodoča škoda - renta - začetek teka zamudnih obresti
V drugem odstavku 195. člena ZOR je določeno, da če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in nepredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za škodo. Tožnica zahteva odškodnino zaradi trajno povečanih potreb in potrebe po pomoči. Teorija in sodna praksa zakonsko določilo široko tolmačita ter rento priznavata kot škodo v primeru pomoči pri nujni osebni negi, za vse nujne opravke, pa tudi kot pomoč pri obvladovanju šolskega gradiva. Tožnica zahteva odškodnino zato, ker bo imela zaradi poškodbe trajno povečane potrebe in bo potrebovala pomoč vsaj po eno uro dnevno. Zaradi plačila pomoči bo prizadeto njeno premoženje, torej gre za plačilo premoženjske škode in je odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nekaj povsem drugega.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih okoliščin ocenilo, da je bil obsojenec pri zaslišanjih v takšnem psihofizičnem stanju, da je bil sposoben svobodno in zavestno odločati, ali bo podal ali odklonil zagovor. S tem, ko vložnik zahteve izpodbija navedene ugotovitve pravnomočne sodbe in prepričuje v nasprotno, ponuja drugačno presojo pravno relevantnih procesnih dejstev; s tem pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katerega po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZOR člen 186, 189, 200, 203.URS člen 14, 22. ZPOMZO-A. OZ.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost odškodninske obveznosti - zamudne obresti od odškodnine za negmotno škodo - začetek teka zamudnih obresti - načelo denarnega nominalizma - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je treba upoštevati tudi, da se zaradi trajnih posledic poškodb tožnik počuti manj vrednega in manj sposobnega od vrstnikov, kar v njegovih (najstniških) letih slabo vpliva na identiteto, samozavest in sploh ne dojemanje sebe v razmerju do socialnega okolja.
legalizacija gradnje - komunalni prispevek - odmera stroškov po predpisu, ki je veljal v času odmere
Če je tožnica po prejšnjih predpisih plačala sorazmerni del stroškov za pripravo stavbnega zemljišča, so ji bili po izdaji lokacijskega dovoljenja zaradi legalizacije gradnje upravičeno odmerjeni stroški za opremljanje stavbnega zemljišča po predpisu, ki velja v času te odmere, pri čemer je bilo upoštevano, da je stroške priprave že plačala in ji niso bili ponovno zaračunani.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do zagovornika
Ker je bil obsojenec na glavni obravnavi poučen o pravici do zagovornika, vendar je izjavil, da se bo branil sam, razlogi za obvezno obrambo pa niso bili podani (70. člen ZKP), njegova pravica do formalne obrambe (12. člen ZKP) ni bila kršena.
vzročna zveza - telesne bolečine - višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - poklicna bolezen - krivdna odgovornost delodajalca - teorija adekvatne vzročnosti - povrnitev negmotne škode - konkurenca več vzrokov za nastanek škode
Pri tožničinih težavah na pulmološkem, dermatološkem in psihičnem področju, gre za kombinacijo in konkurenco več vzrokov, ki izvirajo iz sfer obeh pravdnih strank. Do kliničnih znakov astme je prišlo ob tožničini alergiji na alergene človekovega okolja in dodanem delovanju alergenov iz delovnega okolja. Do urtikarije je prišlo zaradi mehaničnega draženja tožničine nenormalno preobčutljive kože, lesni prah pa je lahko tudi dodatni vzrok. Zaradi slabše strukturiranosti svojega ega je tožnica na pulmološke in dermatološke težave reagirala s čustveno labilnostjo in svoje stiske doživljala v pretežni meri kot somatske težave oziroma jih je somatizirala z alergijskimi reakcijami. Gre torej za skupno delovanje več vzrokov iz sfere obeh pravdnih strank, katerih natančna razmejitev ni mogoča. Zato sta obe sodišči presodili, da je le polovico vzrokov za nastanek škode mogoče pripisati vzrokom iz delovnega okolja, ostalo polovico pa tožničinim osebnostnim lastnostim in stanjem.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti in zatrjevanjem, da si ne želi biti neprestana tarča oškodovankinih zdravstvenih problemov in spletk njene matere, ter da kaznivega dejanja nasilništva ni storil, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na tej podlagi pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ugotovitev državljanstva - upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - seznanitev z ugotovitvami postopka
Če upravni organ tožnika ni seznanil, da je (poleg ugotovitve, da je njegova prednica oseba nemške narodnosti in da se je še pred 4.12.1948 nahajala v tujini) podana domneva nelojalnosti, tožena stranka pa te pomanjkljivosti ni odpravila, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - revizijsko izpodbijanje odločitve o stranski terjatvi - zamudne obresti - zavrženje revizije
Kadar se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Taka revizija ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 367. člena ZPP in je torej nedovoljena.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje brez glavne obravnave
Če je tožnik v tožbi zahteval glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
dovolitev priglašenih del - izvedba interne plinske napeljave s priključitvijo na komunalni priključek - legalizacija obstoječe plinske napeljave - gradbeno dovoljenje
Za dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po določbi 37a člena ZGO. Vlogo za priključitev na komunalni priključek, zgrajen brez predpisanih dovoljenj, je treba zavrniti.