zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - beneficium cohaesionis
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, kot ga sicer pozna pritožbeni postopek (člen 383. ZKP). Edina izjema od tega načela je beneficium cohaesionis (2. odstavek 424. člena ZKP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - padec na mokrih in spolzkih tleh - objektivna in krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Tožnik, ki zatrjuje objektivno odgovornost, mora dokazati nastanek škode in obstoj nevarne stvari. Dejanska ugotovitev obeh nižjih sodišč, da tla na prodajnem prostoru tožene stranke, kjer je padla tožnica, niso bila niti mokra niti spolzka, niti posuta z zemljo, pomeni, da tožnica ni dokazala obstoja nevarne stvari, ki jo je zatrjevala. Kadar pa ni nevarne stvari, ne gre za objektivno odgovornost oziroma za domnevo vzročnosti, kot jo predvidevata 173. in 174. člen ZOR.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do zagovornika
Ker je bil obsojenec na glavni obravnavi poučen o pravici do zagovornika, vendar je izjavil, da se bo branil sam, razlogi za obvezno obrambo pa niso bili podani (70. člen ZKP), njegova pravica do formalne obrambe (12. člen ZKP) ni bila kršena.
Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 1, 1/1, 1/2, 5, 5/1, 8. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 1, 1/1, 1/4, 3, 10, 10/2.ZIKS člen 145.URS člen 22, 30.
neupravičena pridobitev - vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg zaplembe - popolna zaplemba - zaplemba terjatev in drugih pravic - pojem vojne škode - pravica do povračila
S popolno zaplembo so bile zaplenjene tudi vse terjatve in druge pravice, ki so pripadale obsojencu do trenutka, ko je bila izrečena kazen zaplembe, ne glede na to, kako je bil nato izpeljan postopek izvršitve zaplembe. Tudi če določeno premoženje ni bilo popisano, ocenjeno in nato izročeno za njegovo upravo pristojnemu državnemu organu, to ne pomeni, da ni bilo zaplenjeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti in zatrjevanjem, da si ne želi biti neprestana tarča oškodovankinih zdravstvenih problemov in spletk njene matere, ter da kaznivega dejanja nasilništva ni storil, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na tej podlagi pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.ZPPVS člen 6, 7.
dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - opredelitev pravdne stranke - pravni status verskih skupnosti - pravne osebe civilnega prava - župnijski urad kot pravdna stranka - škofija
Kadar je glede na označbo sporno, kdo je pravdna stranka, je to potrebno razlagati po splošnih pravilih. Poleg objektivnega zapisa v tožbi je pomembno predvsem, kako so opredelitev stranke razumeli sodišče in stranke, upoštevati pa je treba celotno vsebino tožbe.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - načelo denarnega nominalizma - enotna sodna praksa - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Dejstvo, da je tožnik še sedaj (skoraj 10 let po škodnem dogodku) nekoliko zaskrbljen, da se mu stanje kolena v prihodnosti ne bi poslabšalo, ne predstavlja podlage za odmero višje odškodnine za strah.
S tem ko zagovornica v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ponuja zgolj drugačno pravno presojo glede nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ, in sicer da ponarejene listine ni mogoče šteti kot stvar, s katero lahko storilec ob pogojih, predpisanih v 1. odstavku 221. člena KZ, stori tako kaznivo dejanje, uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Zaradi kršitve kazenskega zakona pa zahteve za obnovo kazenskega postopka ni mogoče vložiti.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje brez glavne obravnave
Če je tožnik v tožbi zahteval glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kapitalizacija zamudnih obresti - stranska terjatev in vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odločitev o (zamudnih) obrestih ni mogoče prištevati (z njihovo kapitalizacijo) k vrednosti spora zaradi dovoljenosti revizije - gre namreč za stransko terjatev (drugi odstavek 39 člena ZPP).
stroški kazenskega postopka - dolžnost plačila stroškov - vnaprejšnje plačilo - stroški oškodovanca v primeru obsodilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Pomen določbe 1. odstavka 97. člena ZKP je treba razlagati tako, da je oškodovanec sicer dolžan plačati stroške pooblaščenca vnaprej ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka, vendar pa je v primeru, če je obdolženec spoznan za krivega, od njega upravičen zahtevati povračilo teh stroškov, saj tudi nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca spadajo med stroške kazenskega postopka (2. odstavek 92. člena ZKP).
vzročna zveza - telesne bolečine - višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - poklicna bolezen - krivdna odgovornost delodajalca - teorija adekvatne vzročnosti - povrnitev negmotne škode - konkurenca več vzrokov za nastanek škode
Pri tožničinih težavah na pulmološkem, dermatološkem in psihičnem področju, gre za kombinacijo in konkurenco več vzrokov, ki izvirajo iz sfer obeh pravdnih strank. Do kliničnih znakov astme je prišlo ob tožničini alergiji na alergene človekovega okolja in dodanem delovanju alergenov iz delovnega okolja. Do urtikarije je prišlo zaradi mehaničnega draženja tožničine nenormalno preobčutljive kože, lesni prah pa je lahko tudi dodatni vzrok. Zaradi slabše strukturiranosti svojega ega je tožnica na pulmološke in dermatološke težave reagirala s čustveno labilnostjo in svoje stiske doživljala v pretežni meri kot somatske težave oziroma jih je somatizirala z alergijskimi reakcijami. Gre torej za skupno delovanje več vzrokov iz sfere obeh pravdnih strank, katerih natančna razmejitev ni mogoča. Zato sta obe sodišči presodili, da je le polovico vzrokov za nastanek škode mogoče pripisati vzrokom iz delovnega okolja, ostalo polovico pa tožničinim osebnostnim lastnostim in stanjem.
upravičenec do denacionalizacije - odvzem pravice uporabe na zemljišču
Upravičenec do denacionalizacije je tudi tisti, ki mu je bila odvzeta pravica uporabe na zemljišču, ne glede na to, ali je to prejšnji lastnik zemljišča ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.
postopek izdaje lokacijskega dovoljenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
V postopku na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je tožena stranka pravilno razveljavila prvostopno odločbo in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja
Načeloma je treba presojati prispevek zakoncev v zakonski skupnosti celovito in ni mogoče drobiti lastninske pravice na posameznih premičnih in nepremičnih stvareh. To še zlasti tedaj, ko je zatrjevano skupno premoženje zaščitena kmetija in različen lastninski režim na posameznih parcelah ni mogoč.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih okoliščin ocenilo, da je bil obsojenec pri zaslišanjih v takšnem psihofizičnem stanju, da je bil sposoben svobodno in zavestno odločati, ali bo podal ali odklonil zagovor. S tem, ko vložnik zahteve izpodbija navedene ugotovitve pravnomočne sodbe in prepričuje v nasprotno, ponuja drugačno presojo pravno relevantnih procesnih dejstev; s tem pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katerega po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
legalizacija gradnje - komunalni prispevek - odmera stroškov po predpisu, ki je veljal v času odmere
Če je tožnica po prejšnjih predpisih plačala sorazmerni del stroškov za pripravo stavbnega zemljišča, so ji bili po izdaji lokacijskega dovoljenja zaradi legalizacije gradnje upravičeno odmerjeni stroški za opremljanje stavbnega zemljišča po predpisu, ki velja v času te odmere, pri čemer je bilo upoštevano, da je stroške priprave že plačala in ji niso bili ponovno zaračunani.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - razdružitev postopkov
S tem, ko je sodišče eno tožbo dveh tožnikov zoper dva upravna akta obravnavalo ločeno, ni kršilo določb ZUS. Podlaga za tako postopanje je v določbi 41. člena ZUS.