uporabno dovoljenje - položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - upravljalka odvisne družbe
Gospodarska družba, ki upravlja odvisno družbo, v katere sredstvih so nepremičnine, ki mejijo na nepremičnine investitorja, ki se mu izdaja uporabno dovoljenje, ni stranka v postopku izdaje tega uporabnega dovoljenja.
ZGO člen 36. ZUN člen 53, 54, 55, 57. ZUS člen 73.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - uveljavljanje ugovorov lokacijske narave
Z gradbenim dovoljenjem se na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja določajo le tehnološko-tehnične rešitve gradnje, ne pa njegova umestitev v prostor. Zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se tičejo lokacije. Te je mogoče uveljavljati le v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
uporabno dovoljenje - položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - prenos investitorskih pravic na drugo osebo
Oseba, ki ni investitor ali udeleženec pri gradnji objekta, ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Če je prvotni investitor med gradnjo prenesel investitorske pravice na drugo osebo, prvotni investitor ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja drugemu investitorju.
ZGJS člen 27, 27/2. ZGD člen 250, 250/2.ZUP člen 207, 207/1, 209, 209/2.
pravni interes - razlogi za razrešitev - imenovanje in razrešitev predsednika uprave - sestavni deli akta o razrešitvi
Imenovanje in razrešitev predsednika uprave v javnem podjetju ureja 27. člen ZGJS. Sklep o razrešitvi ni upravni akt, ki bi bil sprejet v upravnem postopku in bi moral imeti vse sestavne dele iz 1. odstavka 207. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da se tožnikov pravni položaj tudi v primeru uspeha s pritožbo ne more izboljšati, je njegov pravni interes prenehal.
dovolitev priglašenih del - izvedba interne plinske napeljave s priključitvijo na komunalni priključek - legalizacija obstoječe plinske napeljave - gradbeno dovoljenje
Za dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po določbi 37a člena ZGO. Vlogo za priključitev na komunalni priključek, zgrajen brez predpisanih dovoljenj, je treba zavrniti.
dovoljenje za gradnjo - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - plačilo komunalnega prispevka
Brez potrdila o plačanem komunalnem prispevku oz. o tem, da je gradnja oproščena plačila tega prispevka, ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja ter tudi ne sprememb gradbenega dovoljenja.
ugotovitev državljanstva - domovinska pristojnost v BIH
Ne šteje se za državljana Republike Slovenije oseba, ki na dan 28.8.1945, ko je začel veljati Zakon o državljanstvu DFJ (kasneje Zakon o državljanstvu FLRJ - ZDrž) ni imel domovinske pristojnosti v Sloveniji in tudi ni podal izjave pred pristojnim organom, da želi pridobiti državljanstvo Slovenije.
denacionalizacijski postopek - ugotavljanje državljanstva - oprostitev plačila sodnih taks v postopku ugotavljanja državljanstva
Ker se po 1. odstavku 71. člena ZDen takse v denacionalizacijskem postopku ne plačajo, se takse ne plačajo niti v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen, ker je to predhodno vprašanje denacionalizacijskega postopka.
ZUN člen 50. ZUP (1986) člen 139, 223, 223/1, 230, 249, 249/9-49. ZUS člen 59, 59/1, 74.ZPVAS člen 8, 9.
lokacijsko dovoljenje - lastnost stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja - član agrarne skupnosti
Vlogo za priznanje lastnosti stranke, ki jo oseba, ki želi biti stranka v postopku, vloži po izdaji prvostopne odločbe v zadevi, v kateri želi ta oseba status stranke, mora upravni organ glede na postopkovni stadij zadevo obravnavati kot pritožbo ali pa kot predlog za obnovo upravnega postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86. Ker so po ZPVAS nosilci pravic za vračilo premoženja člani agrarne skupnosti, ne pa agrarna skupnost, so lahko stranke v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja tretje osebe za zemljišče, ki je predmet vračanja po ZPVAS le člani oziroma član ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, ne pa agrarna skupnost.
Tožena stranka je pravilno zavrnila pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje, s katero je ta izrekel za nično odločbo urbanističnega inšpektorja, s katero je odredil, da si mora tožnik za nedovoljen poseg v prostor (adaptacijo objekta) kot sanacijo pridobiti lokacijsko dovoljenje, ker bo v nasprotnem primeru to opravilo pooblaščeno podjetje. Pri tem pa je bila nepravilno označena tudi parcela, na kateri tožnik gradi brez lokacijskega dovoljenja.
razrešitev direktorja pred potekom časa - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka - glavna obravnava
S tem, ko je tožnik v tožbi zahteval svoje zaslišanje in uveljavljal razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
ZStav 1, 2, 3, 4, 5. ZTPDR člen 25, 25/3, 28, 29, 30. ZDR (1990) člen 40.
zakonitost stavke - predmet stavkovnih zahtev
Ker niti sklep o začasni prerazporeditvi delovnega časa niti zatrjevane posledice niso bile predmet stavkovih zahtev po sklepu stavkovnega odbora o začetku stavke, stavka ni bila dovoljena.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje direktorja - razrešitev direktorja
Če je funkcija direktorja vezana na mandat, se lahko šteje, da traja izvršitev dela direktorja po svoji naravi za določen čas. Sklenitev delovnega razmerja direktorja oziroma člana uprave družbe za določen čas (za čas opravljanja funkcije) zato ni v nasprotju z določbami 17. člena ZDR (1990).
Po določbi 17. člena SKPG v povezavi z določbo 36.d člena ZDR tožniku zaradi starosti delovno razmerje ne bi smelo prenehati kot presežnemu delavcu brez njegovega soglasja. Ker ZZZPB v 19. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
presežni delavci - ustrezna odpravnina - soglasje k znižanju odpravnine
Kadar iz dogovora ne bo povsem jasno, da je delavec izrecno pristal na odpravnino, ki je manjša kot bi bila odpravnina po 36f. členu ZDR (1990), je s pojmom "ustrezna odpravnina" mogoče razumeti le odpravnino po 36f. členu ZDR (1990). Taka odpravnina je namreč minimum, ki jo zakon zagotavlja presežnim delavcem zaradi prenehanja delovnega razmerja iz tega razloga.
Pri revidentki je obravnavani zavarovalni primer nastopil s prenehanjem delovnega razmerja, takrat pa so že veljala nova zakonska določila, ki so skrajševala rok prejemanja denarnega nadomestila (razen za zavarovance starejše od 55 let in z zavarovanjem nad 25 let). Ker v prehodnih določbah za njen status ni bilo predvidenih nobenih olajšav, niti tožena stranka niti nižji sodišči nista imeli pravne podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku. Na tako odločitev niti zatrjevanje o "pridobljeni" (pravilno bi bilo pričakovani) pravici ne more vplivati, pa čeprav gre za poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, ker poseg po oceni sodišča ni bil prekomeren, ob upoštevanju dejstva, da je novela zakona skušala na novih izhodiščih urejati problem zavarovanja za primer brezposelnosti, to pa pomeni, da je bil poseg v sicer pravno varovano načelo dopusten.
imenovanje v naziv - razporeditev na delovno mesto - določitev obračunske osnove plače - prihod na delo - prenehanje delovnega razmerja
Tudi v primeru razporeditve iz enega v drug državni organ delavec v drugem organu na novo sklene delovno razmerje. V novem organu zato delavec ne zadrži svojega statusa, ki ga je imel v prejšnjem organu, temveč mu mora biti v novem organu zagotovljeno le delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in strokovni izobrazbi.
Tožena stranka izhaja iz napačne predpostavke, da je namen konkurenčne klavzule zagotavljanje socialne varnosti delavcu, če mu delovno razmerje preneha brez njegove volje ali krivde. Temeljni namen konkurenčne klavzule je varstvo delodajalčevih interesov v primerih, ko delavcu po njegovi volji ali krivdi preneha delovno razmerje.
ZDSS člen 6, 6/5, 59, 60.ZZ člen 29.ZSDU člen 1, 1/3.ZS člen 3, 3/2.URS člen 75.
dovoljenost revizije - volitve predstavnikov delavcev - svet zavoda - odpoklic - sodelovanje delavcev pri upravljanju
1. Sodelovanje predstavnikov delavcev v svetu zavoda pomeni obliko soodločanja oziroma sodelovanja delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih iz 75. člena Ustave RS.
2. Spor o volitvah predstavnikov delavcev v svetu zavoda je podoben sporu o volitvah članov sveta delavcev, saj gre v obeh primerih za spor o volitvah delavskih predstavnikov, oziroma istovrstni vidik uresničevanja ustavne pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju. Zato se spor o volitvah (in odpoklicu) predstavnikov delavcev v svetu zavoda uvršča med spore iz 59. člena ZDSS, v katerih revizija ni dovoljena.