kolektivni spor - spremembe kolektivne pogodbe - plače - procesna predpostavka - postopek za mirno rešitev spora
1. Ker dosedanja kolektivna pogodba vsebuje tudi količnike za obračun zdravniškega dodatka, bi pomenila ugoditev zahtevku, da se zdravnikom obračuna višji zdravniški dodatek, spremembo oziroma dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.
2. Ob spremembah oziroma dopolnitvah kolektivne pogodbe pa tudi v drugih primerih, ko se stranke ne sporazumejo o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij, lahko pride do pravnih sporov med strankami kolektivne pogodbe iz 1. točke 6. člena ZDSS. Če je za reševanje teh sporov kolektivna pogodba predvidela arbitražo ali miritveni postopek, je to procesna predpostavka za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu.
odsotnost z dela - posledice odsotnosti z dela - plača
Če je delavec določen čas odsoten z dela oziroma določen čas ne dela, ima to lahko zanj določene posledice tudi glede plače in v končni posledici celo glede delovnega razmerja samega. Vendar samo v primeru, da delodajalec po predpisanem postopku ugotovi, da delavec ni delal, razloge za to in sprejme ustrezne odločitve oziroma sankcije kot posledico delavčevega ravnanja.
Revident je prejel zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka 18.3.1998, dne 14.4.1998 pa je bil vabljen na disciplinsko obravnavo, ki je bila 28.4.1998. Ni bilo opravičljivega razloga niti za odsotnost revidenta z obravnave, niti za prošnjo za preložitev disciplinske obravnave zaradi odsotnosti njegovega pooblaščenca, ker je bilo med vabilom in obravnavo dovolj časa za kvalitetno pripravo zagovora. Pooblaščenec bi lahko v primeru svoje odsotnosti za nadomeščanje na disciplinski obravnavi pooblastil katerega od svojih kolegov, kar je v takih primerih običajen postopek. Zato disciplinski organ z zavrnitvijo prošnje po preložitvi ni kršil niti določb o vročanju (103. člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) niti določb o pravici do obrambe (63. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.).
ZO člen 46, 88, 88/1.ZS člen 3, 3/1. ZTPDR člen 86, 86/3.ZRPJZ člen 9.
plačilni razred - plačilni količnik - razporeditev - akt vodenja in poveljevanja - odločanje o pravicah iz delovnega razmerja
1. Urejanje plače delavcev na obrambnem področju, vključno z določanjem plačnih osnov posameznega delavca ali za posamezno delovno mesto, po svoji vsebini ne more biti predmet aktov vodenja in poveljevanja, temveč gre za vprašanja, ki se tudi na obrambnem področju urejajo v skladu s predpisi o delavcih v državnih organih. 2. V tabeli tipičnih delavnih mest opredeljeni količniki predstavljajo zakonsko zagotovljen nivo osnovnih plač za posamezna delovna mesta v državni upravi, ki jih niti s kolektivno pogodbo niti s splošnim aktom ni mogoče zmanjšati.
Čeprav je bila prijava potrebe po delavcu na zavod za zaposlovanje kasneje res spremenjena, tako da je bil spremenjen tudi sam opis delovnega mesta in kategorija zahtevnosti, je v bistvu tožena stranka še vedno imela prosto samo to delovno mesto, za katerega pa je očitno po dogovoru z zavodom omilila nekatere pogoje in zahteve in na njem zaposlila tožnika. Čeprav so bili pogoji in zahteve omiljeni, to še ne pomeni, da ni bilo kot prosto objavljeno to delovno mesto in da so se spreminjali tudi ostali pogoji za njegovo zasedbo.
CZ člen 6, 6/1. CZ-B člen 6. CZS-1 člen 12, 12-9. ZUP (1986) člen 276, 276/2.ZUP člen 324.ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - izvršilni postopek zaradi izterjave carinskega dolga - sodna pristojnost - upravna pristojnost
Kljub uveljavitvi novega ZCS-1 in novele CZ-B je v zadevah, v katerih je izvršilni postopek za izterjavo dolžne carine pričel teči pred 1.7.1999, še naprej podana sodna pristojnost.
V obravnavanem primeru je vložila revizijo tretje tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo ene šestine od skupnega zneska 3.000.000 tolarjev, torej 500.000 tolarjev. Glede na to, da so tožniki navadni sosporniki (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP in 195. člena ZPP), vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga, ki je določen v drugem odstavku 367. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je sodišče nepravilno ocenilo izvedene dokaze, vložnik izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Stranka lahko umakne pravno sredstvo, dokler sodišče ne izda odločbe. Do prejema umika revizije revizijsko sodišče še ni izdalo odločbe. Zato je ugotovilo, da je toženec umaknil revizijo.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 15, 33, 33/1. Sodni red člen 160, 230, 230/4.
zakoniti sodnik - prednostno reševanje zadev - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pravica do zakonitega sodnika pomeni pravico, da v konkretni zadevi odloči sodnik, ki mu je zadeva dodeljena na podlagi vnaprej določenih pravil.
Po 4. odstavku 230. člena Sodnega reda se prednostno določajo obravnave v nujnih zadevah in v zadevah, v katerih postopek traja že dalj časa. Pri slednjem je pomemben čas trajanja postopka na sodišču, ne pa pri sodniku, kateremu je bila zadeva (pre)dodeljena.
Med tehtne razloge za izločitev postopka po 1. odstavku 33. člena ZKP spada tudi okoliščina, da bi utegnilo nastopiti zastaranje kazenskega postopka za katero od obravnavanih kaznivih dejanj, čeprav je glede tega stvar zrela za razsojo, če postopek za to dejanje ne bi bil izločen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot pravdna stranka
Dejstvo, da je bil tožnik strokovni sodelavec pri sodišču ni tak tehten razlog, saj sedaj ni več zaposlen na sodišču, predvsem pa običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje, saj sodniki sodimo na podlagi ustave in zakonov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor zaradi nesreče pri delu - pristojno sodišče kot delodajalec
Okoliščina, da se bo v pravdi odločalo o odškodninski odgovornosti zavarovanca tožene stranke, to je Okrožnega sodišča v Celju, je tako tehten razlog, da v tej zadevi ne sodi Okrožno sodišče v Celju, da je bilo treba predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ugoditi.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - varnost ljudi
Res je sicer, da sodišče v zvezi z ugotavljanjem ogrožanja varnosti ljudi zaradi ponovitvene nevarnosti izvršitve kaznivega dejanja nikjer ne ugotavlja, da bi bil ravno obdolženi tisti, ki bi odvzel ali uničil osebne dokumente ilegalcev ali pa bil on tisti, ki bi jih pustil v slabih vremenskih razmerah ali slabo poskrbel za preskrbo s prehrano, vendar pa je potrebno upoštevati, da se obdolžencem očita, da so dejanje storili kot člani združbe, pri čemer naj bi imel vsak izmed njih vnaprej določeno vlogo. Pri takšnem vnaprej organiziranem naklepnem ravnanju se namreč zavest in volja sostorilca nanaša na celotno kriminalno dejavnost, torej na njegov prispevek skupaj s prispevkom vseh ostalih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika - sodni izvršitelj kot stranka
V kolikor opravlja tožnik kot izvršitelj neposredna dejanja izvršbe v zadevah, v katerih je upnik Okrožno sodišče v Kranju, lahko prihaja le do njegovih službenih stikov s sodniki tega sodišča. Službeni stiki ali običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje v konkretnih zadevah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS07502
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZTLR člen 33, 72, 72/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti verjetno izkazan obstoj terjatve.
Ni verjetno izkazana pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, če ni pogojev za pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiški knjigi, ker obligacijski posel ni sklenjen v predpisani obliki in so sporne predpostavke, potrebne za nastanek pogodbe (zlasti volja pogodbenih strank).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22043
KZ člen 196, 196/1, 310, 310/1, 310/2. Zakon o prometu eksplozivnih snovi (1985) člen 4.ZKP člen 370, 370-4.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - promet eksplozivnih snovi - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker je Zakon o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85) v 4. členu med drugim določal, da se smejo s prometom eksplozivnih snovi "ukvarjati organizacije združenega dela, ki dobijo za to dovoljenje pristojnega organa" in ki na podlagi vpisa v sodni register opravljajo promet eksplozivnih snovi, če ni s tem zakonom določeno drugače, je jasno, da posameznikom promet z eksplozivnimi snovmi po tem zakonu ni bil dovoljen.
Iz vsebine vložene zahteve je očitno, da se obsojenec ne strinja z izrečeno kazensko sankcijo. S tem uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, ki je zgolj pritožbeni razlog, z zahtevo za varstvo zakonitosti pa odmere kazni ni mogoče izpodbijati.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana le v primeru, če prvostopenjsko sodišče, ki dokaznim predlogom ni ugodilo, ne bi ravnalo v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP, torej če ne bi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim dokaznim predlogom strank.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 177/3. ZTVCP člen 45, 106.
povrnitev škode - vmesna sodba - odgovornost za škodo od nevarne stvari - podlaga odškodninskega zahtevka - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - vinjenost pešca - pazljivost pri vožnji
Pravilna je presoja o tožnikovi odgovornosti do 70 % in odgovornosti tožene stranke do 30 %. Tožnikova nepravilna hoja po sredi ceste na cik cak način zaradi vinjenosti je v nočnem času, ko tožnik tudi ni nosil ustreznega odsevnega telesa, pomenilo zelo hudo kršitev prometnih predpisov, ki presega odgovornost voznika, izvirajočo iz njegovega načina vožnje. Tožnikov način uporabe ceste je tako dobil pomen pretežnega vzroka nastale nezgode.
Upravni organ je tožniku izdajo lokacijskega dovoljenja za predlagano spremembo namembnosti zavrnil, ker Odlok o zazidalnem načrtu za predmetno zemljišče ne predvideva gostinske dejavnosti.