kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - stek - idealni stek
Ni sprejemljivo stališče zagovornice, da je obsojenec trditve zapisal v obrambi svojih pravic, saj obsojenec ni poslal pisma z žaljivo vsebino le sodišču, temveč tudi več krajanom.
S tem ko je bil obsojenec zaradi enega ravnanja spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, kazenski zakon ni bil kršen. V obravnavanem primeru je šlo za idealni stek, saj je obsojenec s tem, ko je pismo, v katerem se njegove navedbe pod tč. 1., 2. in 3. nanašajo na zasebnega tožilca M.J., navedba pod tč. 4 pa na oba zasebna tožilca M.J. in M.L., poslal tudi več krajanom, prizadel čast in dobro ime obeh zasebnih tožilcev.
ZST člen 4, 5, 14.ZPP člen 365, 365-3. ZUS člen 16.
oprostitev plačila sodnih taks
Če je tožnica zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks v pritožbi, potem taka vloga ni "prepozna" četudi ne more veljati za prej vložene vloge. Lahko pa velja za vse vloge in dejanja po vloženem predlogu za oprostitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno izpodbijati odločbe o kazni. To je dopustno le v okviru uveljavljanja kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP takrat, kadar sodišče med drugim z odločbo o kazni prekorači pravice, ki jih ima po zakonu. Tega pa zahteva, ki navaja le, da je pritožbeno sodišče povsem neutemeljeno pogojno obsodbo spremenilo v zaporno kazen, ne zatrjuje.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje
Obnovitveni razlog po 2. točki 1. odstavka 249. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 252. člena ZUP/86 je mogoče uveljaviti le, če je s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča ugotovljeno, da je bil upravni akt izdan kot posledica dejanja, ki je kaznivo dejanje, razen, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti.
povrnitev gmotne in negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina - invalidnina - valorizacija delnega plačila (akontacije) - čas odmere odškodnine - denarna renta - bodoča škoda
Pristop tožnice k oceni v bodoče prejete invalidnine, to je kot zmnožek prejemkov, ni pravilen. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel.
Invalidnina je le ena od več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine in le tak pristop omogoča pravno pravilno oceno in odmero odškodnine iz navedenega naslova. Zato se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Zato je sodišče moralo upoštevati tudi realno vrednost že plačane akontacije.
Pri povrnitvi bodoče škode je treba presoditi, ali je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda (v vtoževanem obsegu) trajala tudi v bodoče.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomisleki v zahtevi za varstvo zakonitosti pomenijo le očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vlagati (člen 425 ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zmotno je stališče, da obtožba ni v celoti rešena in da gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP zato, če sodišče ne izvede vseh predlaganih dokazov. Za tako kršitev bi šlo le v primeru, če ne bi bila podana objektivna identiteta med opisom dejanja v sodbi in obtožbi.
URS člen 25.ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Domneva, ki bi temeljila na podmeni, da se je obdolženec, ki je bil v vabilu na glavno obravnavo opozorjen na dolžnost napovedi pritožbe ter poučen o posledicah opustitve tega procesnega dejanja, kljub temu, da pri razglasitvi sodbe ni bil navzoč in mu tudi ni bil vročen prepis izreka sodbe, pa pritožbe zato ni napovedal, kar vnaprej odpovedal tej pravici, bi bila v nasprotju z zagotovljeno ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZVD člen 44, 44/1.ZOR člen 189, 200, 203.ZPP člen 367, 367/1, 377.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine - preračunavanje prisojene odškodnine v število povprečnih plač na zaposlenega v RS - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Tožnik je z delujočega stroja odstranil zaščitno mrežo in z rokami ravnal hmeljske panoge na dvojnih valjih. S takim ravnanjem, torej z odpravljanjem zastoja na delujočem stroju, je sam prispeval k nastanku nezgode. Revizijsko sodišče zato sprejema presojo pritožbenega sodišča, da je podana tožnikova odgovornost za škodni dogodek v obsegu 20%.
Če gre za odločbe iz 4. odstavka 420. člena ZKP, je možno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v 8 dneh od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo (3. odstavek 421. člena ZKP-E, Uradni list RS, št. 56 z dne 13.6.2003). Zato je 30.9.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora, ki ga je obdolženec prejel 17.9.2003, prepozna.
V pravdi zaradi zvišanja preživnine revizija ni dovoljena niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP, niti po drugem odstavku 367. člena ZPP, če seštevek razlik med posamezno s pravnomočno sodbo zvišano mesečno preživnino in prej določeno mesečno preživnino za obdobje petih let ne presega 1.000.000 SIT.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo
Višje sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo zavrnilo pritožbo obsojenčevega zagovornika, ne da bi odločilo tudi o obsojenčevi pritožbi. Zato je sodišče druge stopnje na ta način kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje prič - odklonitev pričanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prepoved reformatio in peius - sprememba obtožbe v ponovnem sojenju
Pričakovanje sodišča, da bi priča utegnila odkloniti pričanje, ni opravičilo za opustitev izvedbe tega dokaza. To velja tudi za razlog, ki zadeva zavlačevanje postopka.
S splošnimi trditvami, da bi bila izvedba predlaganega dokaza bistvena za pravilno oceno obsojenčevega ravnanja in za ugotavljanje motiva tega ravnanja, ni z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljeno, na katera pravno relevantna dejstva bi zaslišanje priče lahko bistveno vplivalo.
Prepoved reformatio in peius pomeni, da se sodba ne more spremeniti v materialnopravnem pogledu v škodo obtoženca, to je v pogledu pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. Zato ta ne velja za odločbo o premoženjskopravnem zahtevku.
Državni tožilec, ki ni izpodbijal prvostopne sodbe s pritožbo, lahko po njeni razveljavitvi na podlagi pritožbe obtoženca spremeni opis dejanja. Sodišče ne sme sprejeti le takšne spremembe, iz katere bi izhajalo drugačno dejansko stanje, to je takšno, ki bi preseglo v razveljavljeni sodbi zastavljene okvire in bi lahko privedlo do neugodnejše pravne kvalifikacije oziroma do izreka neugodnejše kazenske sankcije.
ZDen člen 8, 44. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači člen 1, 1/1, 3, 3/1, 10, 10/2.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - pojem premoženja po ZDen - terjatev iz naslova vojne škode
Načelno je pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, da se družbena terjatev iz naslova vojne škode lahko upošteva pri ugotavljanju vrednosti podržavljenega premoženja (kot organiziranega namenskega premoženja), torej pri ugotavljanju neto aktive podjetja. Vendar le, če sta izpolnjena dva pogoja: 1. da je taka terjatev pravno obstajala in 2. da je bila tudi dejansko izterljiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Kot razlog je navedlo dejstvo, da je prišlo do škodnega dogodka in nastanka škode zaradi zdrsa na stopnicah v zgradbi Okrožnega sodišča na Ptuju in to v času, ko je tožnica v kazenski zadevi, ki jo je obravnavalo sodišče, sodelovala kot sodnica porotnica. Po mnenju sodišča, ki je stvarno pristojno za obravnavanje zadeve, ni izključeno, da bo treba v dokaznem postopku izvesti tudi dokaz z zaslišanjem oseb, ki delajo pri Okrožnem sodišču na Ptuju.
zastaranje kazenskega pregona - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Ker od storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 303. člena KZ (18.04.1998) pa do izreka sodbe (15.05.2002) ni preteklo šest let, ni nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona po takrat veljavnem KZ (5. točka 1. odstavka 111. člena v zvezi s 6. odstavkom 112. člena KZ).
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - solidarna odgovornost - zaščita in varovanje objekta - deljena odgovornost - odgovornost za drugega - odgovornost staršev
Objekt je tožeča stranka ogradila. V ograji ni bilo lukenj. Vanj se je dalo priti le s preplezanjem več kot dva metra visoke ograje. Vsa vrata objekta so bila zaklenjena, tako da so morali storilci odtrgati ključavnice ali pa razbiti okno, da so lahko vstopili v prostore novogradnje. Na vse navedeno vlagatelj revizije pozablja in povsem neutemeljeno vidi soodgovornost tožeče stranke predvsem v tem, ker, zaradi neugotovljenega vzroka, ni deloval še dodatni alarmni varnostni sistem.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - razlogi o naklepu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Ugovore dejanske in ne pravne narave pomenijo navedbe: da je sodišče na podlagi ugotovitve, da so se dekleta preživljala zgolj od obvezne konzumacije, napačno zaključevalo, da dekleta pri Š. niso bila zaposlena in da niso imela plače ter da zaključevanje sodišča "pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj so takšne navedbe in ugotovitve v nasprotju z listinskim gradivom in zapisniki o zaslišanju prič v tem postopku". Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
odstavek 420. člena ZKP).
Uveljavljanje nedopustnega razloga v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti predstavlja tudi nestrinjanje z odmero kazni.