sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča - prenehanje veljavnosti III. poglavja ZKZ
Ker so po 1. odst. 238. člena ZGO-1 prenehale veljati določbe III. poglavja ZKZ se postopki, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta v pritožbenem roku
Ker pritožba zoper odločbo urbanističnega inšpektorja, izdana na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN, ne zadrži njene izvršitve, izvedena odstranitev objekta v pritožbenem roku, ni nezakonita.
lokacija - zahteva za lokacijsko dovoljenje - dokazila - upravičenost razpolaganja z zemljiščem
53. člen ZUN, po katerem mora investitor zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja predložiti med drugim tudi dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem namerava graditi, velja tudi za legalizacijo objektov, zgrajenih brez predpisanih dovoljenj.
Potrošnikova zahteva za vrnitev zneska za plačano blago z napako je bila neupravičeno zavrnjena, zato je inšpektor na potrošnikov predlog z odločbo odredil, da se zahtevi ugodi.
neupravičen zapor - povrnitev škode - nezmožnost zaposlitve po prestani kazni - odškodnina, prejeta na podlagi sklenjene poravnave
V ZPKri ni podlage za povrnitev škode zaradi izpada osebnih dohodkov v času nemožnosti zaposlitve po prestani kazni. Odškodnino, prejeto na podlagi sklenjene poravnave, ki se nanaša na neupravičen zapor, je šteti za odškodnino, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika.
ZST člen 30. ZPPSL člen 171, 171/2.ZUP člen 16.ZPP člen 365-3.
izterjava sodne takse - taksni zavezanec - pravna oseba - prenehanje pravne osebe s stečajem
Po 2. odstavku 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register dolžnik preneha. Ker je v obravnavanem primeru z izbrisom iz sodnega registra družba prenehala, zoper njo ni več možna izterjava sodne takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22133
KZ člen 208, 208/2, 208/4.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 445, 445/1.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - ogrožanje varnosti pri delu - blanketna norma - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji
Glede kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 3. in 4. odstavkom 208. člena KZ je bilo ugotovljeno, da je bil obsojenec kot vodja gradbišča odgovoren za izvajanje varnostnih ukrepov pri delu. Zaradi tega njegove kazenske odgovornosti ne izključuje dejstvo, da je bil poleg njega soobsojenec kot gradbeni delovodja prav tako odgovoren za zagotavljanje varnosti pri opravljanju predmetnih gradbenih del.
Njuna odgovornost se namreč medsebojno ne izključuje.
Ker obrambi obsojencev z utemeljitvijo dokaznih predlogov nista izkazali potrebne stopnje verjetnosti, da bi izvedba dokazov lahko odločilno vplivala na drugačne dejanske ugotovitve in njihovo presojo, sodišče z odločitvijo, s katero je zavrnilo dokazne predloge, ni kršilo pravice obsojencev do obrambe.
komisijska pogodba - stroški nakupne komisije - kupnina kot strošek ali škoda
Komisionar je dolžan povrniti komitentu vse stroške, ki so bili potrebni za izvršitev komisijskega posla in so nastali ob izvrševanju komitentovih navodil oziroma v skladu s kavzo pogodbenega razmerja, na primer stroške zavarovanja blaga, prevozne stroške, pri nakupni komisiji pa tudi plačano kupnino.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se obsojenec ne strinja z dokazno oceno, ki sta jo glede izvedenih dokazov sprejeli nižji sodišči, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ne more biti predmet preizkusa v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik z navedbami, da sodišče ni imelo nikakršnega razloga ali dokaza, ki bi kazal na obsojenčevo zavest, da je ob neznatni prometni nezgodi in ob minimalni materialni škodi lahko prišlo do lahkih telesnih poškodb drugega udeleženca, ki bi mu bila potrebna pomoč, izpodbija dokazno presojo pravnomočne sodbe in s tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - stečaj - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Gospodarske družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra, s čemer je prenehala biti pravna oseba, ni več mogoče "oživeti", torej ponovno vzpostaviti njene pravne subjektivitete. Zoper že (na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku in hkratnem zaključku stečajnega postopka) izbrisano gospodarsko družbo tako ne bi bilo mogoče začeti in izpeljati postopka izbrisa po ZFPPod, tudi če bi bilo zahtevi za varstvo zakonitosti ugodeno. To pa pomeni, da pravnega interesa za zahtevo za varstvo zakonitosti ni. Zato zahteva ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZGD člen 4, 4/6, 75. ZTI člen 15, 15/1. ZUP (1986) člen 77, 78, 164. ZUS člen 72, 74.ZPP člen 339, 339/2-14.
ukrep tržnega inšpektorja - dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti - zapisnik
Osebi, ki brez dovoljenja iz 6. odstavka 4. člena ZGD opravlja gospodarsko dejavnost, tržni inšpektor prepove opravljanje take dejavnosti. Pri tem ni pomembno, kolikokrat je ta oseba to dejavnost opravljala, zadošča že, če jo inšpektor zaloti pri enem dejanju.
Zapisnik inšpektorja, ki je pravilno sestavljen, je javna listina, zato se šteje za dokazano, kar je v njem navedeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21985
KZ člen 11, 11/1.ZKP člen 420, 420/2.
silobran - izzvan napad - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo ravnanje oškodovanca ocenjeno kot obrambno dejanje ne pa kot protipraven napad, ni pogojev za uporabo določbe 1. odstavka 11. člena KZ. Tudi morebitna oškodovančeva provokacija (ustavljanje vozila, verbalno izzivanje), sama po sebi ne pomeni, da je bilo obdolženčevo dejanje storjeno v silobranu; napad je namreč praviloma protipraven, četudi je izzvan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22156
KZ člen 217, 217/1, 217/3.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - višina protipravne premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višina protipravne premoženjske koristi, ki si jo namerava storilec pridobiti, ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po 1.
odstavku 217. člena KZ, razen v primeru milejše oblike tega kaznivega dejanja (3. odstavek), ko je storilcu šlo za to, da pridobi majhno premoženjsko korist (13. točka 126. člena KZ).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - skrajšani postopek - glavna obravnava - beseda strank - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo na sejo pritožbenega senata
Protispisnost pomeni, da sodišče v obrazložitvi sodbe povzema vsebino izvedenih dokazov v nasprotju z njihovo dejansko ter jo uporabi kot podlago za ugotavljanje in presojo obstoja odločilnih dejstev.
Obsojenec in zagovornik v besedi strank nista odgovorila na ponovljeno izvajanje državne tožilke in tudi ni zapisano, ali jima je sodišče dalo to možnost, zato so bile kršene določbe 3. in 4.
odstavka 349. člena ZKP. Vendar pa ni izkazano, da je ta kršitev vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe. Sodišče namreč ni vezano na predlog, s katerim tožilec predlaga izrek kazenske sankcije določene vrste, niti ni v zahtevi določno navedeno, na katere okoliščine, ki bi odločilno vplivale na presojo sodišča, obramba zaradi navedene opustitve ni mogla odgovoriti. Zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi, lahko Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavi le, če nastane upošteven dvom pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanimi zakonsko dovoljenimi (1. odstavek 420. člena ZKP)
kršitvami.
Če je povprečnina določena v okviru zakonskega razpona in je izpodbijana le primernost višine povprečnine, to predstavlja dejansko vprašanje, ki ne more biti predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za pridobitev lokacijskega dovoljenja mora investitor vlogi priložiti popolno lokacijsko dokumentacijo. Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da ta ni popolna, lahko zahteva njeno dopolnitev. Če tega stranka ne stori, se lokacijsko dovoljenje ne izda. Ker sta v obravnavanem primeru med postopkom za izdajo lokacijskega dovoljenja investitorja nameravani objekt zgradila in vanj prenesla dejavnost, se je postopek nadaljeval kot da gre za legalizacijo objekta, zato je prvostopni organ pravilno zahteval, da se izvedejo meritve hrupa novega objekta, ker tega tožnika nista storila na zahtevani način, jima tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija - priprava lokacijske dokumentacije na podlagi predpisov o prostorskih ureditvenih pogojih
Ker je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, izdelane pred sprejemom Odloka o PUP, je tožena stranka pravilno odpravila lokacijsko dovoljenje, saj lokacijska dokumentacija ni bila izdelana v skladu s PUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - premoženje prosilca - solastnina
Ker tožena stranka v postopku dodelitve pravne pomoči solastništva objekta tožeče stranke ni upoštevala, ni pravilno ugotovila, ali prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa 19. člen ZBPP.