ZGO člen 36.ZLNDL člen 5. ZUS člen 23, 23/3, 71, 71/1, 73.
dovoljenje za gradnjo - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - predložitev dokazil
Vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja je treba poleg pravnomočnega lokacijskega dovoljenja priložiti med drugim tudi dokaz, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču. To pravico izkazuje z lastninsko pravico ali pa s pravico do gradnje na tujem zemljišču, ki mu jo da lastnik zemljišča. Če investitor ne dokaže, da bi bil lastnik zemljišča in tudi ne, da bi mu lastnik zemljišča dovolil gradnjo, je treba njegovo pritožbo zavrniti.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - glavna obravnava - zaslišanje prič na glavni obravnavi - oprostitev pričanja - obvestila oseb, danih policiji - dokazna vrednost obvestil
Z navedbo, da sodišče ni upoštevalo vseh pravil o odmeri kazni in okoliščin, ki so pri tem pomembne, vložnik ne zatrjuje kršitve kazenskega zakona, marveč izraža svoje nestrinjanje z višino izrečene zaporne kazni. Zaradi odločbe o kazni zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Glede na naravo kaznivega dejanja (3. v zvezi s 1. odstavkom 183. člena KZ) in dejstvo, da se je na glavni obravnavi čustveno močno prizadeta oškodovanka (obsojenčeva hči) sama sklicevala na vsebino uradnega zaznamka o obvestilih, ki jih je dala policiji - sodišče je uradni zaznamek tudi prebralo - in da nobena od strank takemu načinu njenega zaslišanja ni ugovarjala, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za tak način osvežitve pričinega spomina, ki bi bil v nasprotju s pravili dokazovanja v kazenskem postopku. Dokazna vrednost takšne izpovedbe priče pa se presoja po načelu proste presoje dokazov (člen 18. ZKP).
enotno dovoljenje za gradnjo - začasna odredba - začasna ureditev stanja - odvrnitev hujših škodljivih posledic
Pavšalno zatrjevanje hujših posledic ne izkazuje takšnih škodljivih posledic, zaradi katerih bi bilo treba začasno urediti stanje drugače, kot je v enotnem dovoljenju za gradnjo.
lokacijsko dovoljenje - postopek izdaje lokacijskega dovoljenja - presoja dokazov - izvedenci
Če gabariti (predvidene) gradnje niso v skladu s prostorsko izvedbenim aktom, lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. Uradna oseba, ki vodi postopek, sama odloča o tem, kdaj je potreben dokaz z izvedencem.
Ker smeta po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP (Uradni list RS, št. 56-2770/2003) obdolženec oziroma zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 8 dni od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo o priporu, ta pa mu je bila vročena 16.7.2003, je 30.7.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.
ZUN člen 26, 54, 54/2, 55, 57. ZTLR člen 3, 5. ZUS člen 72, 72/4.URS člen 2, 22, 25, 26, 67. ZUP (1986) člen 218, 218/2.
lokacijsko dovoljenje - vsebina prostorsko ureditvenih pogojev - odmik med objekti
Če odlok o prostorsko ureditvenih pogojih ne ureja odmika med objekti oziroma objekta od parcelne meje sosedove parcele, je treba glede na okoliščine primera in ob upoštevanju določb ZUN in ZTLR v posamičnem primeru ugotoviti, kakšen odmik zagotavlja redno rabo in vzdrževanje obeh objektov oziroma novega objekta, ne da bi se posegalo v sosedovo zemljišče.
Če je prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navajala ugovore, sodišče prve stopnje pa jih v sodbi ni presodilo, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. tč. 2. odst. 299. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 16. čl. ZUS).
novi dokazi - obnova kazenskega postopka - motiv - zavrženje zahteve za obnovo - alibi - indici
Sodišče bo lahko zahtevo za obnovo iz razloga, ker dokazi očitno niso takšni, da bi se mogla dovoliti obnova, zavrglo le, če bo zaključilo, da predlagani dokazi ali dejstva, čeprav bi potrjevali navedbe vložnika zahteve, ne bi nasprotovali dejstvom, ki so v sodbi nedvomno ugotovljena. Sodišče se v tem primeru ne spušča v dokazno oceno posameznega dokaznega sredstva, ker dokazna ocena zmeraj zahteva izvedbo dokaza, temveč oceni le pomen teh dejstev (ne pa ocene nosilcev sporočila oziroma dokaznih sredstev).
Če je storilec spoznan za krivega izključno na podlagi indicev, mora biti za izrek obsodilne sodbe krog indicev sklenjen, saj gre za posredne dokaze, na podlagi katerih se le sklepa o obstoju oziroma neobstoju določenih odločilnih dejstev. Tudi motiv ima pomen indica.
Vnaprejšnje ocenjevanje dokazov, ko sodišče vnaprej, a priori določeno dokazno sredstvo oceni kot neverodostojno, neprepričljivo ali nekredibilno (npr. zaradi sorodstvenih in drugih osebnih povezav, odmaknjenosti dogodka, starosti ipd.), ni dovoljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22155
KZ člen 3, 111, 265, 265/1.ZKP člen 344, 344/1, 385, 420, 420/2, 442, 442/1, 442/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa - zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje - narava zastaranja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - sprememba obtožbe - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje zastaranja zadeva uporabo materialnega prava in je eno od meril pri presoji, kateri zakon je milejši.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju se zastaranje ugotavlja za vsako izvršitveno dejanje posebej.
Obdolžencu mora biti dana možnost, da predstavi svoj pogled na dejanski in pravni vidik zadeve tudi takrat, ko je ob nespremenjenem dejanskem opisu upravičeni tožilec spremenil samo zakonski opis in kaznivo dejanje zgolj drugače pravno opredelil. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravic obrambe.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Zagovornik je v zahtevi za varstvo zakonitosti odločitev v zvezi s čitanjem zapisnika priče S.Š. opredelil kot "kršitev določb ZKP", ne da bi kršitev konkretiziral ter jo povezal z možnimi kršitvami zakona v obravnavani procesni situaciji, v obrazložitvi pa navedel, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena, ker ni preverilo, ali je bil priči res izrečen ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo, torej, ker ni raziskalo odločilnega procesnega dejstva za presojo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za čitanje zapisnika brez soglasja strank (340. člen ZKP). Tako oblikovana zahteva za varstvo zakonitosti je, kar zadeva očitke o kršitvi procesnega zakona, tako nejasna in posplošena, da je ni bilo mogoče preizkusiti (1. odstavek 424. člena ZKP).
S poudarjanjem časovne odmaknjenosti dogodka zagovornik očitno želi doseči spremembo kazenske sankcije, vendar pa tega razloga (4. točka 370. člena ZKP) z zahtevo za varstvo zakonitosti ni možno uveljavljati.
začasna odredba - stranka z interesom kot pritožnik - navajanje dodatnih dejstev v pritožbi
Za presojo, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe so relevantna samo tista dejstva, ki jih je v zahtevi navajala tožeča stranka. Zato pritožnik - stranka z interesom, z dodatnim navajanjem dejstev v pritožbi, ki bi po njegovem mnenju kazala na hujše škodljive posledice, ne more vplivati na drugačno odločitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno izredno pravno sredstvo, v katerem mora vložnik svoje navedbe obrazložiti, ne zadošča le golo sklicevanje na utemeljitev in razloge, podane v rednem pravnem sredstvu.
ugotovitev državljanstva - pooblaščenci - obseg pooblastila - smrt stranke
Pooblastilo za opravo vseh dejanj v upravnem postopku daje pooblaščencu mandat za opravo teh dejanj do pravnomočnosti odločbe, izdane v konkretnem upravnem postopku, torej tudi za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu. Iz upravnih in sodnih spisov ne izhaja, da bi oporočna dedinja po pokojni tožeči stranki po 1.
odstavku 100. člena ZPP preklicala pooblastilo, ki ga je tožeča stranka dala svojemu pooblaščencu.
ZDR (1990) člen 105. ZPP (1977) člen 274, 274/1, 339, 339/1, 370, 370/1.
rok za sodno varstvo - razumni rok - zamuda roka - kršitev postopka - revizijski razlog
Ker trajanje roka za sodno varstvo iz 105. člena ZDR v zakonu ni omejeno, ne gre za prekluzivni rok, na katerega bi lahko sodišče pazilo po uradni dolžnosti. Potek razumnega roka za sodno varstvo se lahko v sodnem postopku upošteva le na ugovor stranke.
ZTPDR člen 18, 75, 75/2-1. ZDR (1990) člen 100, 100/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2a.
prenehanje delovnega razmerja - obrnjeno dokazno breme - nezmožnost za opravljanje delovnih nalog - razlogi za prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka izkazala, da je v predpisanem postopku utemeljeno ugotovila, da tožnica nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del na delovnem mestu, na katero je bila razporejena in da tožena stranka v tem času ni imela drugega prostega delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožničinemu znanju in zmožnostim, je izkazala obstoj resnega razloga za odpoved delovnega razmerja oz. obstoj zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
Revizijsko sodišče je pri odločanju vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo nižje sodišče, saj revizija ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (370. člen ZPP). Revizijsko sodišče zato ne more upoštevati revizijskih navedb tožeče stranke, saj se vse navedbe vežejo samo na ugotovljeno dejansko stanje. Vprašanje, ki naj bi ostalo sporno, ali je tožnica ob ugotovitvi, da je bila v spornem obdobju od 23.11.1998 do 31.12.1998 začasno popolnoma nezmožna za delo, ali je bila v tem času zmožna za delo v skrajšanem delovnem času, ki je ne glede na to, da je o njem meritorno v upravnem postopku odločala tožena stranka in nato tudi sodišče, že samo po sebi dejansko vprašanje in podlaga za uveljavljanje pravic v zdravstvenem zavarovanju ali v delovnem razmerju, ni moglo biti obravnavano kot vprašanje uporabe materialnega prava in zato tudi ni možna ugotovitev, da je z odločitvijo sodišča prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.
odškodnina za nesrečo pri delu - objektivna odgovornost - sokrivda delavca - odgovornost države in občine
Novo nastale občine niso "pravne naslednice" nekdanjih občin, organiziranih kot samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, kolikor so te že po nekdanji ustavni ureditvi opravljale tudi oblastne (državne) funkcije.
Tudi v vojnem stanju mora biti škoda v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo, če naj tisti, ki vojne operacije vodi, objektivno odgovarja. Revizijsko sodišče se strinja s presojo obeh nižjih sodišč, da sicer malomarno in neprofesionalno ravnanje tožnika z orožjem, v danih razmerah ne izključuje objektivne odgovornosti države. Do nesreče je prišlo z orožjem kot nevarno stvarjo v napeti in živčni situaciji v času vojnih razmer.
ZDR (1990) člen 34, 35, 36. ZDSS člen 24, 24/1.ZPP člen 188, 188/2, 380, 380/2.
prenehanje delovnega razmerja - presoja zakonitosti začasne odredbe - razlog za prenehanje delovnega razmerja - izpodbijanje odločbe delodajalca
Sodišče nima pravice samostojno ugotavljati načina prenehanja delovnega razmerja in ne sme na podlagi dokazov izvedenih šele v sodnem - in ne v predhodnem postopku - odločati o zakonitem razlogu za prenehanje delovnega razmerja delavca, če ta razlog ni bil vsebovan v izpodbijani odločbi delodajalca.
ZPP člen 360. ZDR (1990) člen 103.ZDDO člen 45, 45/1.
kršitev delovnih obveznosti - postopek pri delodajalcu - kaznivo dejanje
Stvar dokaznega postopka je, kateri dokazi se bodo, na predlog strank izvedli in ali bo na podlagi dokazne ocene potrjen očitek o storjenih kršitvah. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na kršenje pravice do obrambe z zatrjevanjem o neutemeljenosti očitkov ter o nezadostnosti dokazov ali njihove neprimernosti. Tovrstni ugovori ne morejo biti utemeljen in opravičljiv razlog za nesodelovanje v postopku.
O obstoju kaznivega dejanja lahko odloča samo sodišče, lahko pa disciplinski organ za potrebe disciplinskega postopka ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in dolžnosti in ali mu je zanj mogoče izreči disciplinski ukrep.