Po določbah prvega odstavka 6. člena ZRPJZ so količniki za določitev osnovnih plač delovnih mest odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela in se razvrščajo v tarifne skupine glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe. Drugi odstavek tega člena določa, da se količniki razvrščajo v tarifne skupine glede na stopnjo strokovne izobrazbe, v tretjem odstavku pa je določba, da se znotraj tarifnih skupin količniki razvrščajo v plačilne razrede, pri čemer višina količnika pomeni hkrati označbo plačilnega razreda.
Količniki torej ne pomenijo v vsakem primeru istega, saj lahko določajo ali uvrstitev v tarifno skupino ali pa znotraj te skupine razvrstitev v plačilni razred.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zavrženje ugovora - pooblastilo
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 100. člena ZDR je nezakonit, če je direktor tožene stranke zavrgel ugovor tožnice, ki mu ni bilo priloženo pooblastilo, ne da bi prej na podlagi 98. člena ZPP pozval tožečo stranko, da predloži pooblastilo.
Čeprav je tožnik zatrjeval, ne pa tudi dokazal nižje plače, sodišče niti iz tega razloga ni moglo ugotoviti, da ponujena pogodba o zaposlitvi ne bi bila zakonita ali v skladu z določbo kolektivne pogodbe. Revizijsko sodišče sicer sprejema grajo revizije, da je nižje sodišče prišlo do dejanskega zaključka, ne da bi izvajalo dokaze, samo na podlagi navedb tožene stranke, vendar je bistveno, da je dejanski zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da revident pri plači ni bil prikrajšan, ki temelji predvsem na ugotovitvi, da revident svojega navajanja o prikrajšavi ni tudi dokazal. To za sojenje na revizijski stopnji pomeni, da je bila v tem delu ponujena pogodba o zaposlitvi v skladu z zahtevo kolektivne pogodbe in da zato tudi tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na izplačilo razlike v plači, ni utemeljen.
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da revident v času, ko je bilo na razpolago delovno mesto vodje varstva pri delu (in bi se za delo še lahko dokvalificiral v šestih mesecih, kot to predvideva 36.a člen ZDR), še ni bil spoznan za trajno presežnega delavca, kasneje pa za to delovno mesto, po spremenjeni sistemizaciji, ni več izpolnjeval pogoja izobrazbe, kar pomeni, da se v šestih mesecih za opravljanje tega dela ne bi mogel dokvalificirati. Ker sprememba sistemizacije ni predmet tega spora, sodišče tudi ne more upoštevati niti revidentovih navedb o nepotrebnosti sprejema nove sistemizacije niti ne o šikanoznih razlogih tega postopka. Zato je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi izdala revidentu sklep, po katerem mu je kot delavcu, katerega delo trajno ni bilo potrebno, delovno razmerje prenehalo.
odškodninska odgovornost delavca - predhodni postopek pri delodajalcu kot procesna predpostavka - huda malomarnost - zapadlost odškodnine
Določba 72. člena ZTPDR o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavca pri delodajalcu ne vpliva na pravila o zapadlosti obveznosti plačila odškodnine z dnem nastanka škode (186. člen ZOR).
Določba 72. člena ZTPDR ne pomeni procesne predpostavke za uveljavljanje plačila odškodnine pred sodiščem, temveč določa le interna pravila za ugotavljanje odškodninske odgovornosti delavcev v organizacijah, v katerih ta pristojnost ni bila rešena s statusno opredelitvijo pristojnosti organov družb oz. drugih subjektov.
Odškodninska odgovornost poslovodje oz. vodje enote grosistične prodaje se presoja z vidika pričakovane skrbnosti strokovnjaka.
ZPPSL člen 1, 1/3, 8, 106, 176, 183. ZTPDR člen 77. ZGD člen 371, 371/2, 373, 373/1.
prenehanje delovnega razmerja v postopku prisilne likvidacije
Če izvede sodišče likvidacijo na podlagi 3. odstavka 1. člena ZPPSL po določbah tega zakona (redna likvidacija) se uporabi tudi glede prenehanja delovnih razmerjih določbe ZPPSL v zvezi s 77. členom ZTPDR.
razvrstitev v plačilni razred - dokazi in izvajanje dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Napake v dokaznem postopku, neskladja v sodbi in neskladja med razlogi sodbe in listinami v spisu se v revizijskem postopku lahko presojajo le, če jih stranka izrecno uveljavlja (386. člen ZPP (1977)).
Če je delodajalec v svojem splošnem aktu določil, da se za določene kršitve obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebnih ("kvalifikatornih") okoliščin ni treba ugotavljati. Posebne posledice dejanja (na primer povzročena gmotna ali negmotna škoda delodajalcu, moten delovni proces in podobno) so v takšnem primeru del njene kvalifikacije, ki je določena v splošnem aktu delodajalca.
Strokovni delavec, ki neformalno pomaga disciplinski komisiji, lahko deluje kot član komisije za pritožbe, če je ugotovljeno, da s tem niso kršene določbe 5. in 6. točke 70. člena in 75. člena ZPP.
delovno razmerje za določen čas - tujec - delovno dovoljenje - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Samo v primeru, če obstaja eden izmed razlogov po 1. odstavku 17. člena ZDR (1990), se lahko sklene delovno razmerje za določen čas tudi s tujcem pod posebnim pogojem, določenim v 1. odstavku 2. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (delovno dovoljenje). Zato ugotovitev obstoja tega posebnega pogoja sama po sebi ne zadošča za presojo zakonitosti sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Za njeno pravno veljavnost morajo biti izpolnjene zakonite predpostavke iz 1. odstavka 17. člena ZDR (1990).
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na sostorilca in pričo) - odprava pripora - razveljavitev sklepa o priporu - ponovno odločanje o priporu
Po razveljavitvi sklepa o priporu, izdanega iz razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, mora preiskovalni sodnik upoštevati, ali so tudi pri ponovnem odločanju podane okoliščine za odreditev pripora. Zmotno je stališče, da je potrebno o predlogu državnega tožilca ponovno odločiti na podlagi dokazov in okoliščin, ki so bile podane v trenutku s strani državnega tožilca predlagane odreditve pripora.
Brez pritožbe državnega tožilca zoper sklep o priporu ni mogoče v primeru njegove razveljavitve v ponovnem odločanju širiti pripornega razloga koluzijske nevarnosti tudi na druga kazniva dejanja, če je bil razveljavljeni sklep izdan iz razloga nevarnosti vplivanja na določena soosumljenca in pričo ter le v zvezi z osumljencu očitanim enim izmed kaznivih dejanj.
Obveznost plačila toženih strank ne izvira iz zadolžnice, temveč iz njune zaveze za izpolnitev obveznosti iz mandatnega razmerja med tožnikom in J. d.o.o. ter J. GmbH.
vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - kasko zavarovanje - domneva o alkoholiziranosti
Takojšnja zapustitev kraja prometne nesreče in pozna obvestitev policije o nesreči, predstavljalo zavestno izmaknitev preiskavi o njegovi alkoholiziranosti.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 45, 45/1, 116, 116/3, 120, 120/2, 121, 121/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje osebnega avta in tovornjaka - obojestranska krivda
Delež krivde drugega toženca znaša 80 %. Njegova kršitev pravila, kako se mora izključiti iz prometa s ceste, ki je rezervirana za promet z motornimi vozili, je mnogo hujša od tožnikove kršitve, povzročila pa je tudi začetno nevarno situacijo in s tem predstavlja primarni razlog za nastanek nesreče. Tožnik, ki je vozil za njim, je bil premalo pozoren na dogajanje pred seboj in zato glede na dano situacijo vozil prehitro, zaradi česar ni pravočasno zaznal namere in dejanske spremembe smeri vožnje tovornjaka. Zato ni reagiral z zmanjšanjem hitrosti ali spremembo smeri svoje vožnje, čeprav bi glede na dejanske ugotovitve izvedencev to lahko storil in s tem preprečil trčenje ali vsaj zmanjšal njegove posledice.
Pri odločanju o dovoljenosti pritožbe je potrebno obravnavati vprašanje, kakšna je pravna narava sosporništva strank glede na učinke tega sosporništva.
skupno premoženje zakoncev - izstavitev zemljiškoknjižne listine - obligacijskopravni zahtevek - soglasje zakonca - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - naknadna vlaganja v nepremičnino
Vlaganje posameznega zakonca brez soglasja drugega zakonca v nepremično premoženje po razpadu zakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati, saj tedaj skupno premoženje ne nastaja več. Res se zaradi kasnejšega vlaganja poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev drugega zakonca in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
V sporih zaradi zvišanja preživnine se dovoljenost revizije presoja po kriteriju iz drugega odstavka 367. člena ZPP, saj kriterij iz 1. točke tretjega odstavka istega člena ne pride v poštev.
ZOR člen 897.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2, 358, 358-1.
premoženjsko zavarovanje - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pravilna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev pravne podlage za odločitev sodišča
Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi sodišče druge stopnje na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. To pomeni, da ni vezano na pravno presojo, sprejeto na prvi stopnji, vendar ob pogoju, da so v celoti upoštevane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so odločilnega pomena.
Opredelitev pravne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki je morda v posameznih elementih izostala v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ne predstavlja niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
koristi otroka - predodelitev otroka - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka enemu od staršev - onemogočanje stikov z otrokom
Ravnanje enega od staršev, ki preprečuje drugemu roditelju stike z otrokom, je lahko podlaga za utemeljenost zahtevka za predodelitev otroka, vendar le, če je to v skladu z otrokovimi koristmi in interesi in če to ne kaže na obračunavanje med staršema.
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 40, 40/2, 40/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - izselitev iz stanovanjske hiše
Tožeča stranka z navedbo vrednosti spornega predmeta 50.000 SIT in tožena stranka z neuveljavljanjem ustreznega ugovora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP, si nista pravočasno zagotovili pravice do revizije.
ZZZDR člen 79.ZPP člen 339, 339/2-14, 409, 409/1, 410, 410/3.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let