obnova kazenskega postopka - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa
Ni sprejemljivo nakazovanje zahteve, da ima enak učinek, kot v določbi 416. člena ZKP navedeni pogoji, tudi dejstvo, da je bil kazenski zakonik, na podlagi katerega je bila obsojencu izrečena pravnomočna obsodilna sodba, odpravljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravni interes za vložitev zahteve - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zagovornikovo stališče, da bi moralo sodišče s plačilom stroškov obremeniti zasebnega tožilca namesto proračun, je sicer glede na določbo 1. odstavka 96. člena ZKP pravno pravilno, vendar pa je hkrati treba ugotoviti, da za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz omenjenega razloga zagovornik nima pravnega interesa, kar pa je ena od procesnih predpostavk vsakega postopka. Zatrjevana kršitev zakona namreč obsojencu ne more biti v škodo, saj ne posega v njegov pravni položaj, četudi mu bodo stroški postopka v tem delu povrnjeni iz proračuna, po navedeni določbi pa bi mu jih moral plačati zasebni tožilec.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Ker oškodovanec kot tožilec med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so v 1. odstavku 421. člena ZKP našteti taksativno, ni naveden, je njegova zahteva nedovoljena.
ZKP člen 89, 89/1, 129, 129/1, 421, 421/3, 424, 424/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - rok za vložitev zahteve
Pravno relevanten je samo tisti upravičeni razlog iz 1. odstavka 89. člena ZKP, ki je trajal do konca roka za opravo procesnega dejanja. Če je še pred pretekom roka prenehal razlog, ki je obdolžencu preprečeval opraviti procesno dejanje, vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ne glede na rok, ki ga je imel obdolženec po prenehanju ovire še na razpolago za opravo procesnega dejanja.
Ker nihče ni napovedal pritožbe, je sodba postala pravnomočna s potekom roka za napoved pritožbe.
ZKP člen 378, 378/1, 420, 420/2, 442, 442/2, 445, 445/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni mogoče pritrditi stališču obsojenčevega zagovornika, da pritožbeno sodišče ni obrazložilo, zakaj zagovornika ni obvestilo o seji, na kateri je odločilo o pritožbi, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je namreč pojasnilo, da predlogu ni ugodilo, ker je spoznalo, da navzočnost zagovornika ne bi bila koristna za razjasnitev stvari, pri čemer ni odveč poudariti, da je obsojenčev zagovornik v pritožbi le predlagal, da se ga povabi na sejo senata, ne da bi hkrati pojasnil, zakaj naj bi bila njegova navzočnost koristna za razjasnitev stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora v preiskavi, ki ga je izdal zunajobravnavni senat na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP, glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.
Ker se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) iztekel 8.9.2003, je 9.9.2003 vložena zahteva prepozna. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
Ker iz izreka kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ/51 ni razviden opis namena izpodkopati oblast, obrambno moč ali gospodarski temelj oziroma bratstvo in enotnost, v tem delu niso opisani vsi znaki kaznivega dejanja. Zato je podana kršitev kazenskega zakona, saj očitano dejanje ni kaznivo dejanje.
roki - pritožba, vložena pri nepristojnem sodišču - nevednost vložnika - pravnomočnost sodbe - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo - beneficium cohaesionis
Višje sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbi zagovornikov obeh obdolženih kot neutemeljeni in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ob dejstvu, da je eden od obdolžencev tudi sam pravočasno vložil pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, o kateri pa ni bilo odločeno, je bilo treba razveljaviti sklep o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene, prav tako pa razveljaviti drugostopenjsko sodbo, in sicer z upoštevanjem določila 387. člena ZKP tudi glede drugega obdolženca, ki zoper prvostopenjsko sodbo ni vložil pritožbe, ter vrniti zadevo višjemu sodišču, da bo odločilo o vseh treh pritožbah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22031
KZ (1977) člen 45, 45/3, 133, 133/2.KZ člen 126, 126/5-1, 126/5-2, 244, 244/2.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - zloraba položaja ali pravic - protipravnost - odgovorna oseba - gospodarska dejavnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stališče, da ni identičnosti oziroma pravne kontinuitete med kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po 2. odstavku 133. člena KZ-77 in kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ, ni pravilno: gre za iste oblike izvršitvenih dejanj, pri opredelitvi premoženjske koristi opuščena protipravnost v 1. odstavku 244. člena KZ v primerjavi z 2. odstavkom 133. člena KZ-77 ne pomeni, da je določba prejšnjega zakona dekriminirana, vsebinsko pa tudi ni razlik v opredelitvi storilca kaznivega dejanja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok staršev, ki sta izgubila življenje zaradi sodelovanja v NOB
Zmotno je stališče, da določba 1. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) za pridobitev statusa po 8. odstavku 2. člena predpisuje kot omejitveni pogoj izpostavljenost nasilju na območju Slovenije.
glavna obravnava - branje izvedenskega mnenja s soglasjem strank - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
S tem ko je sodišče prve stopnje v soglasju s strankami prebralo izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, je ravnalo v skladu z določilom 2. odstavka 340. člena ZKP.
Pravnega jamstva iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotavlja tudi pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, ni mogoče razlagati tako, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba. Glede na načelo proste presoje dokazov namreč sodišče odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo, kar pomeni, da sme zavrniti dokazni predlog tudi, ko ugotovi, da je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno desko
Sodišče je pošiljalo sodbo obdolžencu tako na naslov stalnega bivališča kakor tudi na naslov začasnega bivališča, poskušalo vročitev preko sodnega kurirja ter opravljalo poizvedbe na policijski postaji o morebitni spremembi bivališča, kar vse je bilo brez uspeha, zaradi česar je v skladu z določbo 3. odstavka 120. člena ZKP nabilo sodbo na sodno desko (saj mu sodbe ni bilo mogoče vročiti na obsojenčev dotedanji naslov) ter po preteku 8 dni štelo, da je vročitev opravljena. S takim načinom vročanja ni kršilo določb ZKP.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1, 200/2. ZJG člen 30.URS člen 22, 35, 39.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti v tisku - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja - pravica do obveščenosti - odgovornost za drugega - odgovornost izdajatelja javnega glasila
Sodišči sta obravnavali tožničino pravico do zasebnosti in pravico do svobode javnega obveščanja ter ob tehtanju odločilnih okoliščin ocenili, da ima v tem konkretnem primeru varstvo osebnosti prednost pred pravico do obveščenosti. Pri tem je bila odločilna mladoletnost osebe, na katero so se pisanja v spornih člankih nanašala, in ki je bila predstavljena z imenom in priimkom ter vsebina člankov, ki so predstavljali mladoletno tožnico kot možno povzročiteljico požarov.
kazniva dejanja zoper oborožene sile SFRJ - neizpolnitev ukaza in odrekanje pokornosti - posebno hud primer - objektivni pogoj kaznivosti
Ker opis kaznivega dejanja neizpolnitve ukaza in odrekanja pokornosti po 3. v zvezi s 1. odstavkom 201. člena KZJ ne vsebuje opisa posledice, ki jo je zakon kot objektivni pogoj kaznivosti zahteval kot bistveni znak tega kaznivega dejanja, torej hujše škodljive posledice za službo ali hujše ogrožanje službe, kakor tudi ne nobene od okoliščin, ki jih je 47. člen KZJ določal kot posebno hud primer, dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, ko sodišču očita nekritično presojo zagovora mladoletne J.Z. v tistem delu, ko obremenjuje mladoletno S.P. in zmotno presojo ugotovitev izvedenke psihiatrične stroke glede zmožnosti S.P., da naklepno vpliva na J.Z. za storitev kaznivega dejanja umora, zagovornica oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21995
KZ člen 112, 112/3.ZKP člen 420, 420/2, 435, 435/1.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - procesna dejanja - skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - vročitev obtožnega predloga obdolžencu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se uvrščajo med procesna dejanja sodišča tudi dejanja odločanja, ki pomenijo odločanje o vseh posameznih vprašanjih v postopku in v končni fazi o glavni stvari, ima odredba sodišča, da se pribavi spis, katerega podatki so potrebni za odločitev, ali bo sodišče nadaljevalo postopek ali pa bo moralo postopati po določbah 1. odstavka 437.
člena v zvezi s 1. odstavkom 435. člena ZKP, naravo procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 3. odstavka 112. člena KZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, glede na spremenjeno določbo (ZKP-E) 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.