zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Od 13.7.2003 dalje ni več mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkuša, ali so še dani razlogi za pripor (2. odstavek 207. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21987
URS člen 29, 36.ZKP člen 5, 5/2, 442, 442/1.KZ člen 152.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kršitev nedotakljivosti stanovanja - upravičenec
Ni mogoče šteti, da se obdolženec s tem, ko se glavne obravnave, na katero je pravilno povabljen, ne udeleži in svojega izostanka tudi ne opraviči, odpoveduje ne le uresničevanju svojih pravic do obrambe na glavni obravnavi, ampak tudi pritožbam, ki jih po ZKP lahko vloži zoper sklepe sodišča, izdane na tej glavni obravnavi. Pravici do pritožbe se lahko upravičenec namreč odpove šele, ko je seznanjen z odločbo sodišča in poučen, da ima zoper to odločbo pravico vložiti pritožbo.
Ustava zagotavlja pravico do nedotakljivost stanovanja (36. člen ustave), ki se kazenskopravno varuje z določbo o kaznivem dejanju nedotakljivosti stanovanja (152. člen KZ), "stanovalcu", to je upravičencu do stanovanja, kar je oškodovanka v stanovanju svoje matere tudi bila. Predmet varstva pri tem kaznivem dejanju je zasebnost in ne lastnina.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca
Pri odločanju o višini preživnine v skladu z 79. členom ZZZDR je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno porazdelilo stroškov za preživljanje skupnih otrok, ker ni zadosti upoštevalo ekonomskih zmogljivosti staršev. Razumljivo je, da morajo starši prispevati za preživljanje otrok v sorazmerju s svojimi zmožnostmi in da mora toženec prispevati več, saj ima precej višji dohodek. Res pa je, da je sodišče druge stopnje preveč upoštevalo toženčev višji dohodek in je s preživnino 40.000 tolarjev za mld. hčerko V. C. razsodilo, da mora toženec kriti skoraj vse stroške za njeno preživljanje, ki znašajo 48.200 tolarjev, kar ni sorazmerno z materinim prispevkom.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Ko je obsojenec izvršil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, so policisti povsem upravičeno opravljali uradno dejanje, saj je v tem času obstajala zadostna stopnja verjetnosti, da je obsojenec izvršil kaznivo dejanje izsiljevanja. Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ je glede na kaznivo dejanje izsiljevanja povsem samostojno, zato okoliščina, da je bil kaznovani obtožbe za kaznivo dejanje izsiljevanja pozneje oproščen, ni pomembno.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki sta jo prvo in drugo sodišče prisodili tožniku v znesku 4.000.000 tolarjev je primerna. Ni utemeljen očitek, češ da sodišči nista pravilno razumeli mnenj izvedencev nevrološke stroke in klinično psihološke stroke. Odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti sodišče itak upošteva samo indikativno in ni odločilnega pomena, zato sodišči prve in druge stopnje nikjer nista zapisali, da bi ju motilo dejstvo, da izvedenka klinične psihologije ni mogla navesti odstotka. Sodišči sta sprejeli njeno mnenje, da je treba presojati celovito osebnost tožnika.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščito kmetije
Pogoje za zaščito kmetije, določene v 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, to je površino in lastništvo zemljišč, upravni organ ugotavlja na podlagi podatkov iz uradne evidence -
zemljiške knjige in zemljiškega katastra in ne na podlagi dejanske rabe zemljišč, zato ugotavljanje dejanske rabe zemljišč z zaslišanjem strank ne more vplivati na odločitev o zadevi.
zahteva za varstvo zakonitosti - stvarna služnost poti - motenje posesti stvarne služnosti
Obstoj služnosti vožnje samo po sebi ne zadošča za kakršenkoli poseg na poti, po kateri se tožnika vozita, razen posega, ki bi v primeru preprečitve možnosti vožnje to možnost zopet vzpostavil. Tožnika tako ne moreta zahtevati varstva pred motenjem posesti ceste, ker so bila sporna dela opravljena na območju zemljišča prvega toženca in ker tožeča stranka nima posesti ceste, temveč posest stvarne služnosti te ceste (poti).
ZKP člen 251, 340, 340/1-1, 355, 355/1, 355/2, 420, 420/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - zaslišanje obremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev izvedenca
Obsojenec in zagovornik, ki nista bila navzoča pri zaslišanju obremenilnih prič (oškodovanke in njene matere) v preiskavi, ju nista imela možnost neposredno zaslišati, saj teh dokazov na glavni obravnavi dejansko ni bilo mogoče izvesti. Ker pa vložnik zahteve le na splošno obrazlaga, da obsojencu ni bilo omogočeno v svojo obrambo postaviti vprašanj priči in oškodovanki, predlagati soočenje ter druge dokaze, vezane na izpovedbo, odvisno od izsledkov dokaznega postopka, take navedbe ne omogočajo preizkusa o tem, ali bi neposredno zaslišanje navedenih prič na glavni obravnavi lahko bistveno vplivalo na presojo njune verodostojnosti in s tem na odločitev, sprejeto s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba se namreč poleg tega opira tudi na ostale izvedene dokaze, predvsem na mnenje izvedenke in na izpovedbo D.L.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22026
KZ člen 170, 171, 171/1.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - trditev - raznašanje dejstev - opredelitev oškodovanca v opisu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrekovanje
Izrek sodbe je pomanjkljiv, ker v opisu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 171. člena KZ niso navedena imena zasebnih tožilcev, vendar pa ta pomanjkljivost ni takšne narave, da bi predstavljala kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ni namreč nujno, da je oškodovanec imenoma naveden, mora pa biti v izreku vsaj razpoznaven (podrobnejšo navedbo se zahteva pri določenih kaznivih dejanjih, kjer gre za specifične oškodovance - mladoletnike, otroke itd.).
Za storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ni potrebno, da bi bila očitana žaljiva dejstva neresnična, žaljiva obdolžitev namreč lahko obsega tako resnična ali neresnična dejstva, pri čemer se storilec neresničnosti, če je objektivno podana, ne zaveda. Če se zaveda, bo podano kaznivo dejanje obrekovanja po 170. členu KZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZDen člen 68, 88, 88/1, 88/3.ZUJIPK člen 65, 66, 67.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije - vpliv zavrnitve na družbeni kapital, ki se lastnini
V postopku lastninjenja podjetja po ZUJIPK ni potrebe za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, ker 88. člen ZDen prepoveduje vsako razpolaganje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22053
ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-5, 420, 420/2.KZ člen 16, 16/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazni
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odločbe o kazni, ampak se sme v zvezi z njo uveljavljati le kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Kmetijski inšpektor prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.