Kršitev pravil disciplinskega postopka pri delodajalcu oziroma pravilnost in zakonitost tega postopka, se v sodnem sporu presoja v okviru presoje pravilne uporabe določb Zakona o delovnih razmerjih, torej materialnega prava.
Ker gre za dokončno odločbo, je tako odločbo mogoče spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Revident je kot pravno sredstvo izbral razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe na podlagi določbe 270. člena ZPIZ, ker je bil prepričan, da so bile z novo odločitvijo očitno kršeno materialno pravo v njegovo škodo. Ker je bil v postopku uporabljen 270. člen ZPIZ, se je preverjalo samo, ali je bil ob izdaji nove odločbe očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta.
ZDR (1990) člen 7.ZOR člen 10, 12, 17, 23, 262, 262/1. Ustava RS člen 49, 74.
nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule
Sodišče zaradi avtonomije volje delavca in delodajalca pri dogovoru o konkurenčni klavzuli ne more po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, če to pravo v postopku ni bilo sporno.
Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedba, da strank v postopku ni zastopal odvetnik, je zmotna, saj je tožnik odvetnika imel, pa tudi če bi se zastopal sam, do vložitve izrednih pravnih sredstev to ne bi predstavljalo kršitve določb pravdnega postopka. Za toženo stranko velja, da je zanjo treba uporabiti določbo prvega odstavka 499. člena ZPP glede na to, da je bila tožba vložena že leta 1997, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 86. člena ZPP v takih primerih še ne uporablja.
Ker je sklep o stroških obravnavati kot poseben sklep, tudi če je v sklopu sodbe, je treba za dovoljenost revizije glede stroškov, če se istočasno ne odloča o glavni stvari, upoštevati določbe prvega odstavka 384. člena ZPP. Gre za vprašanje, ali se s takim sklepom postopek pravnomočno konča. Ker je odgovor negativen, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Za odtegovanje od plače mora delodajalec imeti bodisi pisno soglasje delavca bodisi izvršilni naslov. Potrebno je pisno soglasje in zgolj ustno soglasje ne zadošča.
delegacija pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Iz navedb prvostopnega sodišča izhaja, da je ravnatelj tožene stranke sodnik porotnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more odločati o tožbenem zahtevku.
razporeditev - imenovanje na vojaško dolžnost - dopustnost delovnega spora
Odredba o imenovanju na vojaško dolžnost kot akt vodenja (in poveljevanja) vojske ni akt, zoper katerega je dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Gre za povsem vojaški akt, ki ima le posreden vpliv tudi na delovno pravni položaj vojaške osebe.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Odločitev delodajalca je nezakonita, če s kolektivno pogodbo predpisanih kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabil oziroma jih ni uporabil prav.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - razporeditev - osebni dohodek (plača)
V statutu podjetja, ki je bil sprejet na referendumu, je bilo določeno, da organizacijo sektorjev lahko na predlog direktorja spremeni delavski svet. Delavski svet je ukinil splošni kadrovski sektor (SKS). Sprejeta nova organizacija je bila zakonita (46., 49. in 57. člen Zakona o podjetjih, 15. člen statuta). SKS, katerega vodja je bil tožnik, je prenehal obstajati. Tožnikova razrešitev zato ni bila potrebna, dejansko jo je nadomestila razporeditev na drugo delovno mesto.
vršilec dolžnosti direktorja - pogodba o zaposlitvi - pravice po prenehanju mandata
Položaj in pristojnosti vršilca dolžnosti direktorja (poslovodje) družbe so enaki položaju in pristojnostim direktorja (poslovodje), kar velja tudi za njegove pravice, ko mu poteče mandat in na razpisu ni bil (ponovno) izbran, drugega ustreznega delovnega mesta pa se mu ne ponudi. Gre za vprašanje izpolnitve pogodbene obveznosti, dogovorjene za tak primer.
Če je bilo o odmeri funkcionalnega zemljišča že odločeno in to pravnomočno je organ prve stopnje pravilno odločil, ko je novo zahtevo tožnika s sklepom zavrgel.
Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin.
Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med odločilnimi dejstvi in sodbo
Samo zato, ker iz enega od številnih izvedenih dokazov izhaja, da naj bi dolg tožene stranke znašal manj, kot pa je bilo dosojeno, še ni mogoče šteti, da je podana (absolutna) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče ni odločalo o sodbi sodišča prve stopnje z dne 09.05.2000 o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka, ker je ta sodba postala pravnomočna po izteku pritožbenega roka, saj tožnik proti tej sodbi prve stopnje ni vložil pritožbe. Njegov revizijski predlog za tako spremembo, da se ugodi njegovemu primarnemu tožbenemu zahtevku, je torej naperjen zoper sodbo, zoper katero po zakonu revizije ni mogoče vložiti.
Uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega procesno pomeni spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Čeprav sta glavni in podrejeni tožbeni zahtevek v določeni odvisnosti, ker sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago. Za samostojno naravo podrejenega tožbenega zahtevka govori tudi dejstvo, da lahko tožnik podrejeni tožbeni zahtevek uveljavlja samostojno kot glavni zahtevek v posebni pravdi. Pri različni pravni in dejanski podlagi obeh zahtevkov se vrednost spornega predmeta ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (iz drugega odstavka 41. člena ZPP). Tožnik bi moral ob spremembi tožbe z naknadnim uveljavljanjem podrejenega tožbenega zahtevka opredeliti tudi vrednost spremenjenega spornega predmeta svojega nedenarnega tožbenega zahtevka proti prvemu tožencu. Ker tega ni storil, si v tem delu ni zagotovil pravice do revizije.
Sodišči sta v tožnikovo korist šteli, da je petletni zastaralni rok za vrnitev plačanega dela kupnine pričel teči junija 1993, ko je bil pravnomočno zavrnjen predlog za obnovo v prejšnji pravdi. Ker pa je tožnik podrejeni tožbeni zahtevek uveljavljal šele s spremembo tožbe na naroku 09.05.2000, je to storil po izteku zastaralnega roka.
ZPP člen 5, 137, 137/2, 367, 367/1.URS člen 22. ZNP člne 4.
pravočasnost revizije - prepozna revizija - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - več pooblaščencev - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - zavrženje revizije
Kadar ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za pravno sredstvo od vročitve odločbe pravnemu pooblaščencu in ne (tudi) od kasnejše vročitve drugemu pooblaščencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22144
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 340, 340/4, 371, 371/1-8, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 67, 67/1.
nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - prvi policijski ukrepi - nastavitev pasti za domače tatove - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev listin - varnostni ukrepi - prepoved opravljanja poklica
Ker sme policija v skladu z določbama 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP uporabiti metode kriminalistično-tehnične narave, s katerimi ne posega v ustavne pravice domnevnega storilca kaznivega dejanja in za katere v ostalih določbah ZKP in drugih predpisih (Zakon o policiji) niso predpisani posebni pogoji in načini njihove uporabe in izvajanja, je ukrep nastavitve pasti za domače tatove, z izvajanjem katerega ni bilo poseženo v obsojenčevo pravico do zasebnosti, dovoljen.