Glede na načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (prvi odstavek 154. člena ZOR) leži breme dokazovanja, da ni odgovoren za škodo, na povzročitelju škode. Na splošno tudi velja, da je trditveno in dokazno breme za ugovorne navedbe na toženi stranki.
napredovanje v naziv - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - ugotavljanje dejanskega stanja na seji
Če sodišče prve stopnje samo na seji ugotavlja dejansko stanje in je to vplivalo na odločitev, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (4. odst. 72. čl. ZUS).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Samo dejstvo, da je vodja civilnega oddelka v sorodu s tožnico in v svaštvu s predlaganima pričama ne more vplivati na nepristranost razpravljajoče sodnice, saj med njima ni nobenega razmerja nad in podrejenosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22048
KZ člen 133, 133/2.ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - nevarno sredstvo - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pravnomočni sodbi se kot sredstvo, s katerim se telo lahko hudo poškoduje, zatrjuje "ročaj delovnega kmečkega orodja", s katerim je obsojenec udaril po hrbtu oškodovanca in mu s tem prizadejal oteklino v predelu leve lopatice z malenkostno odrgnino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in ocenilo, da je obsojenec ob dogodku lahko imel v rokah vile ali grablje, da pa to za presojo zadeve ni pomembno; v obeh primerih gre namreč za kmečko orodje, katerega ročaj je običajno primerljivo trden in debel. Po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke pa je bil oškodovanec udarjen s topim trdim predmetom na način in v okoliščinah, zaradi katerih bi lahko po mnenju izvedenca prišlo tudi do hude telesne poškodbe. Na podlagi omenjenega opisa kaznivega dejanja in v povezavi z navedeno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe je treba ugotoviti, da je sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, konkretizirano do te mere, da omogoča zanesljivo pravno vrednotenje, da je bilo pri storitvi kaznivega dejanja uporabljeno sredstvo v smislu 2. odstavka 133. člena KZ, s tem pa tudi zanesljivo sklepanje o obstoju kaznivega dejanja.
Ker zagovornik ne zatrjuje, da prvostopenjsko sodišče netočno reproducira oškodovančevo izpovedbo (le v takšnem primeru bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, na katero se sklicuje), pač pa, da dokazni zaključki prvostopenjskega sodišča ne sledijo oškodovančevi izpovedbi, s tem uveljavlja nedopusten razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 329, 329/4, 334, 334/1, 340, 340/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - glavna obravnava - branje zapisnisnika o izpovedbi priče
Stranka mora izvedbo določenega dokaza predlagati, nadalje mora z določeno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost tega dokaza, sodišče pa bo kršilo pravico do obrambe obdolžencu šele takrat, ko bo izvedbo takšnega dokaza zavrnilo, ne da bi pred tem presojalo njegovo relevantnost.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke
Vložnikove navedbe, s katerimi ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih pri odmeri kazenske sankcije, od tiste, ki jo je sprejelo sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi, ne pomenijo uveljavljanje kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP, ampak razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP, kar pa ni podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Storilčeva prištevnost se domneva in je zato ni potrebno posebej obrazlagati, razen če ne nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana, kar po 1. odstavku 265. člena ZKP narekuje odreditev psihiatričnega pregleda obdolženca.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo na pritožbeno sejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če stranka predlaga opravo pritožbene obravnave (ne glede na to ali pritožbeno sodišče ugotovi, da za to niso podani pogoji - 1. odstavek 380. člena ZKP), pomeni predlog stranke vsekakor izkazano željo po navzočnosti pri odločanju sodišča druge stopnje, torej tudi na seji pritožbenega senata (1. odstavek 378. člen ZKP).
civilni invalid vojne - prevedba pravic - sprememba odstotka invalidnosti
Odstotek invalidnosti, ki je bil civilnemu invalidu vojne priznan po predpisih pred uveljavitvijo Zakona o vojnih invalidih (ZVojI, Ur.l. RS, št. 63/95), se pri prevedbi pravic na podlagi 123. člena ZVojI ne more spremeniti. V 2. odstavku 122. člena ZVojI je namreč določeno, da se odstotki invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti v Republiki Sloveniji, ne prevedejo.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - zaslišanje obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Obsojenčev zagovornik, ki od sodišča ni prejel obvestila, da je bilo njegovemu zaprosilu ugodeno, se je bil dolžan glavne obravnave udeležiti in se ne more sklicevati na lastno (zgrešeno)
predvidevanje, da bo lahko glede na vsebino njegovega opravičila glavna obravnava preložena.
Pisni zagovor, ki ga je v spis vložil obsojenčev zagovornik in ga tudi podpisal, ne da bi bila obsojencu v postopku kadarkoli dana možnost izjaviti se o zasebni tožbi, pri čemer bi se lahko skliceval tudi na pisni zagovor, ki ga je v spis vložil njegov zagovornik, ne zadošča, da bi bilo mogoče šteti, da je bil obsojenec že zaslišan.
ZPP člen 481, 481/2, 490. ZTLR člen 33.ZOR člen 122, 122/1, 454, 454/1, 540.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridržek lastninske pravice - kupoprodajna pogodba - obligacijskopravni posel - pridobitni način - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti
Kupoprodajna pogodba kot obligacijskopravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (in tudi s pridobitvijo nepremičnine v posest) lastninske pravice na nepremičnini ne pridobi, ker je potreben še pridobitni način, torej vpis v zemljiško knjigo. Pogodbeni dogovor, da se lastninska pravica na poslovnem prostoru vknjiži na ime kupca šele po plačilu celotne kupnine, zato ne predstavlja pridržka lastninske pravice v smislu 540. člena ZOR.
Pogodbeni stranki sta se dogovorili za pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti po prvem odstavku 122. člena ZOR.
ZZZDR člen 102, 103, 103/1, 123.URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 29, 29/1-a.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - možnosti preživninskega zavezanca - odplačevanje kredita - višina preživnine
Razlog za priznanje preživnine tožniku je njegovo redno šolanje, v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere so navedene samo kot eden od razlogov, da šolanja ni zaključil kot redni dijak 4. letnika v preteklem šolskem letu.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - pravnomočnost sodbe
Ker je sodba postala pravnomočna z iztekom roka za napoved pritožbe 30.10.2000, se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) - glede na to, da zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se ta šteje od pravnomočnosti te odločbe - iztekel 31.1.2001. Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena šele 21.6.2001, je zato prepozna.
V zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oz. spisi vročajo na način, kot ga določajo določbe 84., 85. in 86. člena ZUP/86, to je s posrednim vročanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21997
KZ člen 3, 3/2.ZKP člen 420, 420/2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje, kateri zakon je milejši, sodišče rešuje s primerjavo in vrednotenjem obeh kazenskih zakonov v celoti in ne le njunih posameznih določb ter s tehtanjem, kateri zakon je ugodnejši za storilca v konkretnem primeru in ne na splošno.
Zgolj zaradi spremembe stvarne pristojnosti sodišča in s tem povezane sestave sodišča, ki v zadevi odloča, obdolženčev procesno pravni položaj ni ugodnejši, tašna sprememba pa mu tudi ne zagotavlja "večje varnosti oziroma pravilnosti odločitve", kot zmotno navaja vložnik zahteve. Vsi sodniki so namreč pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni ter vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec z navedbami, da očitanega kaznivega ni storil in da ga je sodišče na podlagi neresničnih izpovedb oškodovanke in drugih prič spoznalo za krivega, izpodbija dokazno oceno sodišča in s tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - pridobitev pravice uporabe
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljiščih je pomembno tudi, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke ter da je zgrajene potem tudi uporabljal.
Posledici, ki sta po poškodbi ostali tožniku, sta zmanjšana gibljivost skočnega sklepa težje stopnje in deformacijo petnice po kompresivnem zlomu. Pri teh dveh posledicah ni nujno, da nastopata istočasno. Če bi bili posledici v vsakem primeru povezani in bi se njuni oceni invalidnosti medsebojno izključevali, bi moral biti tak posebni pogoj o medsebojnem izključevanju ocene invalidnosti glede teh dveh posledic določen v tabeli invalidnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških
Ker je odvetnik vložil stroškovnik in pritožbo zoper sklep o odmeri višine stroškov v času, ko za to ni imel pooblastila niti z obtoženčeve strani (pooblastilno razmerje je pred tem prenehalo) niti kot zagovornik po uradni dolžnosti, ni zahteval povrnitve stroškov v obtoženčevem imenu in za njegov račun. Sodišče je tako z izpodbijanima sklepoma odločilo o odvetnikovem zahtevku (da se mu iz proračunskih sredstev izplača nagrada in potrebni izdatki in znesek nakaže na njegov žiro račun), zato je zoper sklepa vložena zahteva za varstvo zakonitosti kljub ponovnemu obdolženčevemu pooblastilu v odvetnikovo in ne obdolženčevo korist. Vrhovno sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z (nepopolnim) prepisom zakonske določbe, na katero se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje obsojenec, ni zadoščeno zakonskim kriterijem iz 1. odstavka 424. člena ZKP, zato zgolj na ta način obrazložene kršitve zakona Vrhovno sodišče ne more preizkusiti.