odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za drugega - odgovornost staršev - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - vzgojna zanemarjenost otroka
Zaradi kompleksnosti vzgojnega procesa je treba za oceno o vzgojni zanemarjenosti otroka celovito presojati njegovo ravnanje in obnašanje, pa tudi ravnanje in skrb njegovih staršev.
povrnitev gmotne škode - uničenje stvari z naklepnim kaznivim dejanjem - odškodnina za afektacijsko vrednost - odločanje o obstoju kaznivega dejanja v pravdnem postopku
Pogoj za priznanje odškodnine za posebno priljubljenost je, da je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem.
Pravdno sodišče sicer lahko samo ugotavlja, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Vendar le izjemoma, ko proti storilcu ni mogel začeti teči kazenski postopek, ali se končati z meritorno odločbo (npr. zaradi storilčeve smrti ob ali po dejanju, zaradi njegove duševne bolezni ob ali po dejanju, amnestije ali umika tožilčeve obtožbe, o katerem oškodovanec ni bil obveščen). Ker pa v konkretnem primeru ni bilo ovir za morebiten kazenski postopek zoper povzročitelja škode, je treba dati tu prednost domnevi nedolžnosti ter načelu, da pravdno sodišče (praviloma) ne sme samo ugotavljati, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - branje izvedenskega mnenja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Res je zagovornik potem, ko je sodišče v skladu z 2. odstavkom 340. člena ZKP prebralo izvedensko mnenje, ponovno predlagal zaslišanje izvedenca, vztrajal pa je tudi pri zaslišanju ene od prič in predlagal odreditev izvedenstva nevrološke stroke, vendar je sodišče te dokazne predloge zavrnilo in v razlogih sodbe v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP tudi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo navedenim dokaznim predlogom. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
gradnja brez lokacijskega dovoljenja - ukrep urbanističnega inšpektorja
Če investitor gradi brez predpisanih dovoljenj, mu urbanistični inšpektor tako gradnjo prepove, odredi njeno odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje. Enako velja tudi v primeru, če investitor gradi v nasprotju z izdanim dovoljenjem.
CZ (1976) člen 30b. ZUP (1986) člen 170, 170/2. ZUS člen 59, 76.
carinska oprostitev - dokazovanje - listina, izdana v tujem jeziku
Podlaga za odločitev upravnega organa so sicer glede na določbo 2. odstavka 170. člena ZUP/86 tudi listine, ki so bile izdane v tujem jeziku, vendar morajo biti predložene v overjenem prevodu.
Brez predhodne spremembe planskih aktov se ne sme spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, še zlasti ne zemljišč, ki so uvrščena v prvo območje kvalitete.
ZGD člen 4, 4/3, 4/6. ZTI člen 4. Uredba o vpisu družb v sodni register člen 26, 26/1-4.
pravna oseba - registrirana dejavnost - posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb - ukrep tržnega inšpektorja
Posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb presega registrirano dejavnost tožeče stranke, ki ima med drugim registrirano pomožno dejavnost, povezano s finančnim posredovanjem.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni postopek - verodostojnost zapisnika
Zapisnik, iz katerega ni razvidno, kaj so izjavili prisotni in kaj je ugotovil inšpektor ter se zaslišani pod svoje izjave niso podpisali, ni verodostojen in ne more biti dokaz o ugotovitvah in izjavah, ki so v njem navedene. Ker drugi dokazi niso bili predloženi, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUS člen 73. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah člen 5.
ukrep inšpektorja za letalski promet - odvzem letalskega dovoljenja za določen čas
S pristankom ultra lahkega letala na športnem igrišču v Planici, ki ni letališče, je tožnik kršil načelo varnega letenja ter hudo ogrozil varnost zračnega prometa, zato je bilo ukrepanje letalskega inšpektorja, ki mu je odvzel letalsko dovoljenje za čas do uspešno opravljenega preizkusa strokovne usposobljenosti, pravilno in zakonito.
ZPP člen 112, 196, 197, 343, 365. ZUS člen 16, 70.
sosporniki - enotno sosporništvo - učinek
Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo kot prepozno le pritožbo zoper sodbo enega izmed enotnih sospornikov, čeprav za ostala dva enotna sospornika v zvezi z enotno pritožbo vseh treh pritožbeni rok še ni potekel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22416
ZKP člen 420, 420/2, 83. KZ člen 158, 158/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - čas storitve kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kršitev avtorske pravice - skazitev avtorskega dela - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati
Čas storitve kaznivega dejanja je tako kot kraj in način storitve kaznivega dejanja dejansko vprašanje, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati kazenske sankcije, kolikor le-ta ni nezakonita.
Zapisnik tržnega inšpektorata Republike Slovenije, v katerem tudi ni nobene izjave, ki naj bi jo obsojenec dal tržnemu inšpektorju, ne predstavlja obvestila, ki bi ga bilo treba izločiti po 83. členu ZKP.
Ker je izvršitveno dejanje v skaženju tujega avtorskega dela, sodišču ni bilo potrebno še posebej ugotavljati okrnitve avtorjeve osebnosti, ker se pri skazitvi takšna okrnitev že predpostavlja.
ZPP člen 243, 244, 254, 254/3, 287, 287/2.ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje - izvedba dokazov z izvedencem - dokazi pomembni za odločitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za presojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Kršitev drugega odstavka 289. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana samo v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo.
Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zahtevki na ugotovitev, da je bila sklenjena pogodba, zahtevek na izpolnitev pogodbe in zahtevek na sklenitev pogodbe očitno nimajo iste podlage. Dovoljenost revizije se mora zato presojati po prvem odstavku 41. člena ZPP. Ker je stranka za vse zahtevke skupaj navedla vrednost spornega predmeta 5.100.000,00 SIT (ne da bi posebej opredelila vrednost vsakega posameznega zahtevka), je očitno, da vrednost nobenega posameznega zahtevka ne presega 5.000.000,00 SIT.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri povprečnine zagovorniku
Zagovornik ne more z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočnega sklepa, s katerim je sodišče po določbi 1. odstavka 94. člena ZKP odločilo o njegovi obveznosti plačila povprečnine.