ZUP (1986) člen 208, 208/2. ZUS člen 25, 25/1-2, 74.
določitev funkcionalnega zemljišča - oblika in sestavni deli odločbe - dispozitiv - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča mora biti konkretizirana glede vseh okoliščin, izrek odločbe pa jasen in določen. Če odločba ni takšna, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).
SZ člen 117, 122, 122/1.ZZZDR člen 58, 58/2.ZN člen 47, 47-1.ZOR člen 103, 103/1, 103/2.ZNP člen 122.
delitev skupnega premoženja - privatizacija stanovanj - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - prepoved prodaje stanovanja pred poplačilom kupnine - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma
Sporazum med zakoncema o razdelitvi skupnega premoženja, ki ne upošteva prepovedi odtujitve kupljenega stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine iz 122. člena SZ, ni ničen. Namen prepovedi prodaje je v varovanju terjatve prodajalca stanovanja, zato lahko samo ta izpodbija tak sporazum.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 200, 200/3, 205, 205/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - podaljšanje pripora o katerem odloča Vrhovno sodišče - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - odprava pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakon o kazenskem postopku in ustava Vrhovnega sodišča ne omejujeta v tem smislu, da bi smelo pripor obdolžencu podaljšati le enkrat, omejujeta ga le glede časa trajanja pripora. Zato ni pravilno zagovornikovo sklicevanje na jezikovno razlago ustavne določbe 2. odstavka 20. člena, ki govori o tem, da sme sodišče pripor "podaljšati", - torej po mnenju zagovornika o tem odločiti le enkrat.
Ves čas postopka je sicer treba preizkušati danost pogojev za pripor, vendar pa sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe o priporu ni nedopustno pod dvema pogojema: (1) če sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin (na primer glede utemeljenosti suma, pripornega razloga), ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora in (2) če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
Načelno se je mogoče strinjati z razlago, ki jo sprejema izpodbijana sodba, da višji dohodek enega od zakoncev, ki sicer malo prispeva v normalno funkcioniranje gospodinjstva in družine, lahko privede do izenačitve deležev na ustvarjenem skupnem premoženju, če skrb v gospodinjstvu in družini skoraj v celoti prevzame drugi, premoženjsko šibkejši zakonec, vendar pa to ne more veljati na splošno. Kadar je dohodek zakonca, ki sicer v družinskem življenju ni dejaven, bistveno višji, kadar je ugotovljena njegova iznajdljivost, podjetnost, delavnost in organizacijska sposobnost ter konkretno delo pri ustvarjanju nove vrednosti v različnih pojavnih oblikah (tudi z vračanjem pomoči drugim z lastnim delom in storitvami), lahko prispevek tega zakonca omenjeno izenačitev preseže.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Čas izvršitve kaznivega dejanja kot ena od njegovih posebnih modalitet je pri nekaterih kaznivih dejanjih zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike. Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ni tako.
vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno desko - sprememba prebivališča - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Odsotnosti iz stanovanja zaradi krajših poti npr. v tujino ali v glavno mesto ni mogoče razlagati kot spremembo naslova ali prebivališča, ki bi dovoljevala vročitev prvostopenjske sodbe s pritrditvijo na sodno desko.
Ker je v konkretni zadevi višje sodišče s sodbo že zavrnilo pritožbo obsojenkinih zagovornikov kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, je bilo treba ob dejstvu, da je obsojenkina pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasna, razveljaviti sklep glede zavrženja njene pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje, prav tako pa razveljaviti tudi drugostopenjsko sodbo in višjemu sodišču zadevo vrniti, da bo odločilo o obeh pritožbah zoper prvostopenjsko sodbo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si investitor pred posegom pridobil veljavno upravno dovoljenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22147
KZ člen 29, 29/3, 144, 144/3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ugrabitev - omilitev kazni - kaznivost udeležencev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati sklicevanj na pritožbene navedbe.
Po določbi 3. odstavka 29. člena KZ se okoliščina, da je bil ugrabljeni prostovoljno izpuščen pred izpolnitvijo ugrabiteljeve zahteve, zaradi katere je po določbi 3. odstavka 144. člena KZ dopuščeno milejše kaznovanje ali odpustitev kazni, upošteva le pri tistem sostorilcu temeljne ali kvalificirane oblike ugrabitve (1. ali 2. odstavek 144. člena KZ), pri katerem je takšna okoliščina podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
Zatrjevanje zagovornice, da naj bi policija z izvrševanjem posebnih preiskovalnih ukrepov vplivala na odločitev obdolženega za storitev kaznivega dejanja, predstavlja trditev o dejstvih oziroma uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2.
odstavek 420. člena ZKP).
Pri odločanju o priporu lahko ob izkazanem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja tudi podatek, da se obdolženec nahaja še v drugem kazenskem postopku, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.
omejitev roditeljske pravice - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - javna korist
S splošnimi navedbami, da bo otroku tožnikov zaradi vključitve v diagnostični postopek nastala težko popravljiva škoda, tožnika še nista izkazala za verjetno, da jima bo nastala težko popravljiva škoda.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ne pomeni, da je pripor mogoče odrediti ali podaljšati samo, če so vse v njej navedene okoliščine podane kumulativno. Zadošča že, da sodišče ugotovi najmanj eno okoliščino, ki se nanaša na kaznivo dejanje (objektivno) in najmanj eno okoliščino (subjektivno), ki zadeva storilca, če sta ti take narave, da je na njuni podlagi mogoče sprejeti zanesljiv sklep o realni nevarnosti, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Po prvem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Drugostopenjsko sodišče je odločalo samo glede zneska 210.000,00 SIT. Tožeča stranka zato z revizijo lahko izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede zneska 210.000,00 SIT. Izpodbijani del pravnomočne sodbe torej ne presega 1.000.000,00 SIT, kar po drugem odstavku 367. člena ZPP pomeni, da revizija ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22037
KZ člen 329, 329/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi (kaznivo dejanje zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po 1. odstavku 329. člena KZ) ni ključno, kako je prišlo do prometne nesreče, zato okoliščina, ali je obsojenec v oškodovanca trčil s sprednjim delom avtomobila ali ga je oplazil, ne predstavlja odločilnega dejstva. Morebitno nasprotje glede te okoliščine v izreku in obrazložitvi sodbe zato ne pomeni absolutne bistvene kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Ker nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo tožnik, bi moral zatrjevati (in nato dokazati) ne le, da je zaradi ravnanja devizne inšpektorice opustil pritožbo, marveč tudi, da bi pritožba pripeljala do zanj ugodne odločbe.
ZVNDN člen 67, 67/1. Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč člen 10. ZUS člen 73.
inšpekcijski ukrep - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - odprava pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč
Po 67. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) se lahko izreče ukrep za odpravo pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč le etažnim lastnikom, ne pa upravniku večstanovanjske stavbe.
zapisnik - popravki zapisnika - dokaz o opravljenem procesnem dejanju - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Če ostane zapisnik pomanjkljiv oziroma nekorekten, to ne pomeni, da tista dejanja, ki niso bila protokolirana, niso bila opravljena oziroma da ne obstajajo. Zapisnik ni namreč nič drugega kot dokaz o opravljenih procesnih dejanjih, pa še to ne za sodišče, ki jih je opravilo, marveč za pritožbeno oziroma vrhovno sodišče, to je za sodišče, ki odloča o rednem ali izrednem pravnem sredstvu.
razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika - upravni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - opustitev udeležbe stranke v postopku
Tudi v postopku razrešitve delavca v državnem organu je opustitev udeležbe stranke v postopku absolutna bistvena kršitev določb postopka.