Revizija se lahko vloži tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, pa postopek še ni pravnomočno končan, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Ob ugotovitvi disciplinske komisije, da so bila delavcu v zvezi z njegovim delom zaupana sredstva velikih vrednosti in da nespoštovanje pravil poslovanja dopušča možnost zlorab in okoriščanja posameznikov, je izkazan obstoj zatrjevane posledice: možnost nastanka večje škode. Zadošča samo možnost in ni treba, da taka škoda kasneje tudi res nastane.
Revident je bil zaposlen na delovnem mestu kontrolorja, torej tistega, ki mora biti v vsakem trenutku vreden zaupanja in lojalen svojemu delodajalcu, zato je revizijsko sodišče prepričano, da je neupravičena uporaba sredstev v korist (sebe ali pa) koga drugega na način, ki se ga je poslužil revident, tako huda kršitev delovnih obveznosti (pa tudi popolna izguba zaupanja), da tudi pozitivno mnenje sindikata ne bi moglo v takšni meri vplivati na odločitev disciplinskih organov, da bi ti izrekli za ugotovljeno kršitev pogojni disciplinski ukrep. Zato je zaključilo, da tožena stranka glede vključevanja sindikata v disciplinski postopek sicer ni ravnala v skladu z zakonskimi določbami, da pa vendar ne gre za tako kršitev, ki bi lahko vplivala na samo odločitev v disciplinskem postopku.
Drugo vprašanje revizije je vprašanje identitete med zahtevo za začetek disciplinskega postopka in odločitvijo. Revizijsko sodišče je glede identitete že sprejelo stališče in ugotavljalo, da je za ugotovitev identitete bistven opis obravnavanega dejanja, ta pa je ves čas enak. Iz zahteve za začetek disciplinskega postopka izhaja, da se začetek postopka predlaga zaradi neupravičenega jemanja igralnih žetonov iz hopperjev igralnih avtomatov in da je tožena stranka oškodovana za najmanj v zahtevi navedeni znesek. Opis vsebuje tako elemente disciplinske kršitve kot tudi elemente kvalifikatorne okoliščine. Zato revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi šlo za pomanjkanje objektivne identitete, saj je bila naloga disciplinske komisije, da na podlagi izvedenih dokazov ugotovi, ali je bila očitana disciplinska kršitev dejansko storjena in če je bila, ali so izpolnjene tudi tako imenovane kvalifikatorne okoliščine, ki so glede na določitev disciplinskih kršitev v pravilniku morale biti podane, da je bil možen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.
ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, zoper katero pritožba ni bila napovedana, postane pravnomočna po izteku 8-dnevnega roka za napoved pritožbe.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - odločanje na seji
Ker je tožnik v tožbi zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi in predlagal dokaze, sodišče pa je odločilo brez glavne obravnave, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu. Po 2. odstavku 50. člena ZUS lahko sodišče odloči brez glavne obravnave le, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da dejansko stanje ni sporno ali pa je pravilno ugotovljeno, stranke pa glavne obravnave niso zahtevale.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) člen 14, 14/1, 15.ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/1, 919/2.
nezgodno zavarovanje - odgovornost zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izpolnitveni rok - začetek teka zamudnih obresti - cenzorski pregled oškodovanca - dokazno breme zavarovalnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - invalidnost
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) ne določajo kot pogoje za izplačilo odškodnine (zavarovalnine) cenzorski pregled oškodovanca. Zato se zavarovalnica ne more sklicevati na to, da začne teči rok za izplačilo zavarovalnine šele, ko je opravljen cenzorski pregled, če ne izkaže v postopku likvidacije škode in v pravdi, da dokumentacija, ki jo predloži oškodovanec z zahtevkom za plačilo zavarovalnine, ni zadostna za ugotovitev obstoja in obsega obveznosti zavarovalnice.
V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in navedla vrednost spornega predmeta 2,120.000 SIT. Kasneje je razširila tožbo z novim zahtevkom za ugotovitev ničnosti sodne poravnave. V zvezi z drugim zahtevkom vrednosti spornega predmeta ni navedla ne v pisni vlogi, s katero je razširila tožbo, ne kasneje. Šlo je za združitev zahtevkov v eni pravdi, pri čemer zahtevka nimata ne iste dejanske ne pravne podlage.
Tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti sodne poravnave o plačilu je premoženjskopravne narave. Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, pomeni, da je vložila revizijo zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21948
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ (1977) člen 52, 52/1, 52/2.KZ člen 3, 3/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - krivda - časovna veljavnost kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je pri temeljni obliki kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po 1. odstavku 52. člena KZ-77 edina možna oblika krivde naklep, pri kvalificirani obliki po 2. odstavku istega člena pa glede na posledico malomarnost, tega ni potrebno vnašati v izrek, temveč se glede oblike krivde (direktni ali eventualni naklep oziroma zavestna ali nezavestna malomarnost) opredeli sodišče v obrazložitvi.
pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum - varnost ljudi
Kadar je zoper obdolženca odrejen pripor pred uvedbo preiskave, mora glede na določbo 2. odstavka 202. člena ZKP sklep o odreditvi pripora obsegati tudi opis kaznivega dejanja oziroma določno opredeliti njegove bistvene sestavine, tako da je jasno razvidno, katero kaznivo dejanje se obdolžencu očita. V takšnem sklepu mora biti obrazložen tudi utemeljen sum, ki pa se ne more omejiti le na naštevanje zbranih dokazov in podatkov, ampak mora obrazložitev vsebovati oceno njihove vsebine.
S sklicevanjem na splošno znana dejstva v zvezi z izvajanjem kriminalne dejavnosti (prepovedani prehodi čez državno mejo), ne da bi sodišče pri tem ugotavljalo in ocenjevalno specifične okoliščine konkretnega primera, neogibnost pripora za varnost ljudi ni bila obrazložena v skladu z določbo 2. odstavka 202. člena ZKP.
duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravno priznana škoda - pravična denarna odškodnina - posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost kot pravni standard - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru posebno težke invalidnosti bližnjega pravico do odškodnine
Sodna praksa ozko tolmači pravni standard posebno težke invalidnosti, saj gre za izjemo od siceršnjega pravila, da gre odškodnina za nepremoženjsko škodo le neposrednim oškodovancem. Tožničine prizadetosti zaradi motenj lažjega psihoorganskega sindroma, slabše intelektualne učinkovitosti, nesigurnosti pri hoji oziroma orientaciji v določenih okoliščinah in nesposobnosti na adaptiranje spremenjenim razmeram ne utemeljujejo opredelitve, da gre pri tožnici za posebno težko invalidnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sodišča
Znanstvo sodnikov z ženo zakonitega zastopnika tožeče stranke, njihovi zatrjevani stiki na strokovnih srečanjih, pa tudi prejšnji stiki do konca leta 2000, ko je bila zaposlena pri tem sodišču, niso okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v nepristranskost sojenja vseh sodnikov lendavskega sodišča.
oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu
Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina taksne obveznosti in navedeno tudi, na katero procesno dejanje stranke oz. odločitve sodišča se taksna obveznost nanaša, opisano mora biti tudi konkretno premoženjsko stanje prosilca.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo
Po spremenjeni določbi 4. odstavka 420. člena ZKP (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-E), ki je začel veljati 13.7.2003) ni več dovoljeno vlagati zahtev za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora, izdane na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21984
KZ člen 11, 11/1.ZKP člen 257, 372, 372-1, 420, 420/2.
izvedenstvo - ponovno dokazovanje z izvedenci - silobran - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Sodišče je ugotovilo, da se je obsojenec ves čas nahajal z oškodovancem v gostinskem lokalu, kjer ga je slednji res provociral, ni pa mu grozil s fizično silo in da ravnanja oškodovanca, ki obsojencu ni grozil, temveč ga je v trenutku, ko je obsojenec hotel zapustiti lokal, zgrabil za ramo, ni mogoče šteti kot napad nanj, kar bi opravičevalo pravno dopustno obrambo (1. odstavek 11. člena KZ). Zato je zaključilo, da obsojenčevo ravnanje, ko je s kozarcem, ki ga je držal v rokah, udaril oškodovanca, ne predstavlja dejanja obrambe.
Kršitev kazenskega zakona je podana samo takrat, ko je sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo kazenski zakon. Ker pa vložnik kršitev kazenskega zakona utemeljuje s sklicevanjem na drugačno dejansko stanje od tistega, ugotovljenega v napadeni pravnomočni sodbi, po vsebini uveljavlja razlog po 373.
členu ZKP, kar pa ni podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje objektivnega pogoja - verjetnost izgleda za uspeh
Ker zadeva, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (sklep o izvršbi), nima verjetnega izgleda za uspeh, prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP ni podana, s tem ko je bila obsojencu izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila v mejah, določenih v 1. odstavku 169. člena KZ, določena kazen enega meseca zapora, v okviru 2. odstavka 50. člena KZ pa tudi preizkusna doba dveh let.
Določba 23. člena ZUS pri stroških razlikuje, ali gre za spor o zakonitosti akta ali za spor zaradi posega v ustavne pravice. Pri slednjem veljajo določbe ZPP. Podana je nejasnost v razlogih sklepa če se sodišče sklicuje na obe vrsti spora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Zgolj vložnikovo zavračanje ugotovljenih odločilnih dejstev ni zadostna podlaga za trditev, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22024
ZKP člen 364, 364/7, 364/8, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 254, 254/1.
sodba sodišča prve stopnje - obrazložitev obsodilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - nepravilna pravna kvalifikacija dejanja - davčna zatajitev - storilec davčne zatajitve - načelnik upravne enote
Določbi 7. in 8. odstavka 364. člena ZKP je mogoče razlagati samo tako, da mora sodišče po eni strani v obrazložitvi sodbe navesti razloge za vsako posamezno odločitev, ki je zajeta z izrekom, po drugi strani pa odgovoriti na predloge strank, ki jim ni ugodilo. Izven navedenega okvira pa ni dolžno obrazlagati vseh možnih in v veljavnih zakonskih določbah predvidenih odločitev.
Kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP je med drugim podana v primerih napačne pravne opredelitve dejanja, opisanega v obtožbi in povzetega v izrek sodbe.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po 1. odstavku 254. člena KZ storijo fizične osebe, ki so davčni zavezanci, prav tako pa tudi odgovorne osebe pri pravnih osebah, za katere so glede na njihov položaj zavezane dajati podatke v zvezi z odmero davkov in drugih obveznosti.
Načelnik, ki vodi upravno enoto in v okviru z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog odgovarja za njeno delovanje, lahko stori kaznivo dejanje davčne zatajitve.