pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Položaj, v katerem pravilno poučeni obdolženec o pravici do pritožbe le-te ne napove, je enak položaju, v katerem se z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Upravičenec do pritožbe, ki tako ravna, svoje izjave ne more preklicati.V takem primeru tudi postopanje sodišča, ki je sodbo in njeno pisno obrazložitev s pravnim poukom izdalo po preteku osemdnevnega roka za napoved pritožbe, v katerem pa ta ni bila napovedana, ne daje podlage za odločitev, da je obdolženec s tem pridobil pravico do pritožbe.
popravni sklep - očitna pomota v izreku odločbe - številka parcele in katastrska občina
Če v izreku ni navedena številka parcele in tudi ne katastrska občina, kjer leži objekt, na katerega se nanaša izrečen ukrep urbanističnega inšpektorja, iz obrazložitve iste odločbe pa je razvidno, za katero parcelo in k.o. gre, se ta očitna pomota lahko odpravi s popravnim sklepom po določbi 1. odstavka 219. člena ZUP (1986). Popravek ima učinek od dneva, od katerega ima učinek popravljena odločba.
kazniva dejanja zoper javni red - motitev shodov - kazniva dejanja zoper čast - žaljenje organov ljudske oblasti - klevetanje ljudske oblasti - kaznivo dejanje udeležbe - kaznivo dejanje draženja k razdorom ver - zločinstva - prestopki - poskus
Samo navedba, da se je obsojenka posluževala obstrukcije, torej preprečevala delo zbora volilcev, za izpolnitev znakov kaznivega dejanja motitve shodov po 1. odstavku 164. paragrafa KZJ-29 ne zadošča.
Z izražanjem dvoma o pravičnosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve LRS, s katero je kaplanu odvzelo pravico do dušnopastirske službe, obsojenka ni udejanila zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljenja organov ljudske oblati po 302. paragrafu KZJ-29.
S tem ko je obsojenec med zborom volilcev tolkel po mizi, ni storil kaznivega dejanja zoper javni red in mir.
Ker je bilo kaznivo dejanje draženja k razdoru ver po 165. paragrafu KZJ-29 uvrščeno med prestopke, bi bil poskus tega kaznivega dejanja glede na določbo paragrafa 31 KZJ-29 kazniv le, če bi zakon to posebej predpisoval.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prikaz konkretnega dogodka o okoliščinah oškodovančevega napada in obsojenčeve obrambe, na podlagi katerih zagovorniki sklepajo na neogibnost obdolženčeve obrambe in hkrati zanikajo tudi njeno prekoračitev, po vsebini pomeni zatrjevanje drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi. Razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 420, 420/2, 536, 536/4.
pripor - begosumnost - trajanje pripora - ekstradicijski pripor - vštevanje ekstradicijskega pripora v čas trajanja pripora
Zatrjevanje, da naj bi prav možnost obdolženčeve zaposlitve in brezplačnega najema stanovanja v Republiki Sloveniji kljub vsem ostalim ugotovljenim okoliščinam, izključevali obstoj pripornega razloga begosumnosti, pomeni uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za ekstradicijski pripor ne veljajo določbe rednega postopka o trajanju pripora, podaljševanju pripora in dvomesečnem preizkusu. Trajanje pripora na največ 6 mesecev pred vložitvijo obtožnega akta (20. člen Ustave, 205.člen ZKP) je omejeno le na primere, ko zoper nekoga teče kazenski postopek pred domačim sodiščem.
zakonitost aktov organov lokalne skupnosti - razveljavitev srednjeročnega in dolgoročnega plana občine - sprejem osnutka zazidalnega načrta - sodna pristojnost
Za presojo skladnosti splošnih aktov z ustavo oziroma z zakoni je po določbi 21. člena Zakona o ustavnem sodišču stvarno pristojno ustavno sodišče.
pripor - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - zasliševanje oseb s strani policije - oprostitev pričanja
Za informativne razgovore, ki jih opravljajo organi za notranje zadeve in ki predstavljajo le določene informacije kot priloge ovadbe, niso zavezujoče določbe ZKP o zasliševanju prič, torej tudi ne tista iz 2. odstavka 236. člena ZKP o pouku o oprostitvi pričanja določenim osebam. Opustitev tega pouka s strani organov za notranje zadeve zato ne predstavlja kršitve določb ZKP.
Ker pomeni določba 2. odstavka 236. člena ZKP oprostitev dolžnosti pričevanja v zakonu navedenih oseb v njihovo korist in ne v korist obdolženca, obdolženec ni upravičen zahtevati vnaprej izločitev izjav teh oseb, temveč so te osebe tiste, ki se bodo odločile, ali bodo pričale ali ne. Vse do takrat pa uradni zaznamek o razgovoru organov za notranje zadeve z navedenimi osebami predstavlja gradivo, ki so ga policisti zbrali kot prilogo ovadbi in na podlagi katerega preiskovalni sodnik presoja, ali je podan utemeljen sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, predstavljajo pa tudi podlago za odločanje o obstoju oziroma neobstoju pripornih razlogov na strani obdolženca.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti ni konkretno navedeno, katera obvestila, ki jih je sodišče dolžno izločiti po določbi 3. odstavka 83. člena ZKP in na njih ne sme opreti sodbe, se nahajajo v spisu, na podlagi tako posplošenega sklicevanja na "listine in dokaze" zahteve ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. ZTLR člen 20, 25, 33.
pridobitev lastninske pravice - pravni naslov - pravni posel - kupna pogodba - odločba državnega organa - prepoved poseganja v dejanske ugotovitve - dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek in denarni nasprotni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Že zaradi prenizke revizijske vrednosti spora o tožbenem zahtevku v ugotovitev in odločitev, da je tožnik lastnik nadomestnega zemljišča, ni mogoče posegati. Zaradi dejanske narave ugotovitve o obstoju drugega pravnega naslova za tožnikovo lastninsko pravico pa ni mogoče posegati niti v to ugotovitev. Drugega naslova zato, ker je toženka svoj nasprotni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami, da je naslov tožnikove lastninske pravice samo zakon, in sicer 25. člen ZTLR o gradnji na tujem svetu, po katerem pa bi toženka lahko zahtevala plačilo zemljišča. Ker ni šlo za situacijo gradnje na tujem svetu, navedena zakonska določba ne utemeljuje nasprotnega tožbenega zahtevka.
Pri presoji dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati ocene vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka in vrednosti denarnega nasprotnega tožbenega zahtevka. Gre za dva samostojna zahtevka, ki se sicer lahko obravnavata skupaj ali zaradi procesnih razpolaganj strank ali po odločbi sodišča iz razlogov procesne ekonomije, vendar zaradi skupnega obravnavanja ne izgubita svoje samostojnosti. V obravnavani zadevi pa sta poleg tega delno različni dejanski, v celoti pa pravni podlagi vsakega od sporov (argument iz drugega odstavka 41. člena ZPP). Zato je treba vprašanje dovoljenosti revizije presojati ločeno za vsak spor posebej.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136.ZPP člen 22, 22/2, 23, 24, 24/1, 25, 25/2.ZUODNO člen 2, 2/2-128.ZS člen 114, 114/1, 114/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet - občina dolžnikovega stalnega prebivališča - območje sodnega okraja
Za ugotovitev krajevne pristojnosti sodišča v izvršilnem postopku po stalnem prebivališču dolžnika je treba ugotoviti, v katero občino spada ta kraj (naselje). Območje občine se šteje za sodni okraj. Zakon o sodiščih pa določa okrajna sodišča, ki so pristojna za enega ali več sodnih okrajev.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila zaradi zavrnitve dokaznega predloga podana le v primeru, če sodišče v razlogih sodbe ne bi obrazložilo zavrnitve.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - preložitev glavne obravnave
Sodišče mora sprejeti dokazni predlog le v primeru, če se izkaže, da bi neizvedeni predlagani dokaz ustvarjal dvom glede dejanskega stanja.
Obsojenec je res 21.2.2002 pooblastil zagovornico, vendar zato, ker sodišče njenemu predlogu za preložitev glavne obravnave, ki ga je podala 22.2.2001, ni ugodilo, ni bila kršena pravica obsojenca do obrambe, saj je bil na glavni obravnavi poleg obsojenčeve zagovornice navzoč tudi po uradni dolžnosti dne 2.2.2001 postavljeni zagovornik.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 292, 299, 299/3, 344, 344/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 442. Sodni red člen 215, 215/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - tehtni razlogi za preložitev glavne obravnave - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka zaradi pomanjkanja razlogov o zavrnitvi dokaznih predlogov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče stranke ne obvesti, da je ugodilo prošnji za preložitev glavne obravnave, je procesno gledano položaj enak kot v primeru njene izrecne zavrnitve.
Napačno je stališče, da je bilo sodišče dolžno, potem ko je ugotovilo, da obsojenka in njen zagovornik na glavno obravnavo nista pristopila, v vložišču preveriti, ali ni med prispelo pošto tudi morebitni predlog za preložitev glavne obravnave.
Dejstvo, da se nenavzoči obdolženec ni izrekel o spremembi obtožbe, do katere je prišlo na glavni obravnavi, ne pomeni, da je v vsakem primeru ta kršitev take narave, da je vplivala na zakonitost sodbe. Če gre zgolj za milejšo pravno opredelitev, ko državni tožilec npr. zmanjša kriminalno količino in namesto kvalificirane obdolžencu očita temeljno obliko kaznivega dejanja, ali pa spremeni obtožbo, ne da bi posegel v zakonske znake kaznivega dejanja, pa se obdolženec o taki obtožbi ni mogel izjaviti, ne gre za tako kršitev, ki je vplivala na zakonitost sodbe. Na drugi strani pa je taka kršitev podana, če obsojencu ni bila dana možnost, da se izjavi o spremembi, čeprav na milejše, vendar drugovrstno kaznivo dejanje.
Obsojenkin zagovornik je sicer predlagal izvedbo dokazov, ne pa tudi, katera dejstva želi s tem dokazati. Na ta način je tudi onemogočil preizkus v skladu z merili, ki jih mora pri odločanju o dokaznem predlogu upoštevati sodišče. To je storil šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, vendar s tem ne more nadomestiti opustitve v rednem postopku.
Dokazni predlogi so bili, glede na to, da vložnik sploh ni navedel, katera dejstva z njimi dokazuje in seveda zato tudi ni izkazal verjetnost njihovega obstoja, v tolikšni meri pomanjkljivi, da nenavajanje razlogov v sodbi o tem, zakaj sodišče teh dokazov ni izvedlo, ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izločitev sodnika - dvom v nepristranskost - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - glavna obravnava - sprememba obtožbe
Pavšalen očitek o kršitvah določb kazenskega postopka, ki naj bi bile storjene s tem, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo dveh prič, ki naj bi bili pomembni za presojo, ali je bilo kaznivo dejanje sploh storjeno, ne izkazuje kršitev obsojenčevih pravnih jamstev v zvezi z pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije ob času vložitve tožbe - prehodne in končne določbe ZPP - zavrženje revizije
Zmotno je revizijsko sodišče, da je glede vprašanja dovoljenosti revizije pravno pomembna okoliščina, kdaj je tožnik vložil tožbo in kakšen je bil takrat mejni znesek za dovoljenost revizije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21953
URS člen 22.KZ člen 16, 16/2, 22, 22/2, 42, 42-2.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - omilitev kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - enako varstvo pravic
Očitek, da bi ob popolnejši izvedbi dokazov prišlo do drugačne, obsojencu ugodnejše odločitve, pomeni izpodbijanje pravnomočne sodne odločbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Izrek omiljene kazni je po določbah 2. odstavka 16. člena, 2.
odstavka 22. člena in 2. točke 42. člena KZ fakultativen oziroma povedano drugače, kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP bi bila podana le tedaj, kolikor bi zakon predvideval obligatoren izrek omiljene kazni, pa tega sodišče ne bi storilo.
Tudi če bi pritožbeno sodišče ugotovilo vse zahtevane pogoje iz 88. člena ZDavP, bi to pomenilo le, da je imela tožnica na razpolago dve poti, da doseže plačilo svoje terjatve: po sodni poti na podlagi tožbe po 280. členu ZOR ali v upravni izvršbi na podlagi zakonskega poroštva po 88. členu ZDavP. Ker je imela pravico izbire, ji ni mogoče odreči pravice do sodnega varstva na podlagi tožbe po 280. členu ZOR. Za obravnavanje take tožbe je podana sodna pristojnost. Če bi sodišče to tožbo zavrglo z razlogi, da zaradi možnega plačila v upravni izvršbi tožnica nima pravnega interesa za obravnavano tožbo, bi s tako odločitvijo lahko poseglo tudi v tožničino ustavno varovano pravico do sodnega varstva.
ZKP-E člen 63.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/4, 420/2, 421, 421/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - rok za vložitev zahteve - pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker določba 63. člena ZKP-E ni popolnoma jasna glede tega, ali se nanaša samo na spremenjeno določbo 3. odstavka 421. člena ZKP, po kateri je mogoče izpodbijati pravnomočne sodne odločbe iz spremenjenega 4. odstavka 420. člena ZKP v osmih dneh od dneva, ko je obtoženec sprejel pravnomočno odločbo, ali pa je v njej zajeta tudi situacija, ko je v teku roka treh mesecev po uveljavitvi ZKP-E vložena zahteva za varstvo zakonitosti tudi zoper pravnomočni sklep, ki ga ni več mogoče izpodbijati s tem izrednim pravnim sredstvom, je treba v takem položaju določbo razlagati v korist obtoženca.
Presoja razlogov glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS z dne 13.6.2003), ki je začel veljati dne 13.7.2003, zahteva za varstvo zakonitosti ni več dovoljena zoper sklep o podaljšanju pripora po 2. odstavku 207. člena ZKP.