zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi
Res je sicer, da je marihuana manj nevarno mamilo kot heroin, vendar pa se obtožencu očita promet z zelo veliko količino tega mamila, kar tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča predstavlja nevarnost za ljudi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Presoja razlogov sodbe sodišča druge stopnje v zvezi z uveljavljeno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku - ZKP-E (Uradni list RS, št. 56/2003, ki je začel veljati 13.7.2003) je bilo spremenjeno tudi določilo 4. odstavka 420. člena ZKP, tako da zoper sklep senata o podaljšanju pripora, ki ga izda med preiskavo senat okrožnega sodišča, zahteva za varstvo zakonitosti ni več dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklep o podaljšanju pripora, da je obtoženec miroljuben človek, da so bile grožnje z umorom ter požigom le formalne ter da mu mora biti dana možnost, da zaživi skupaj z družino v slogi in razumevanju, pomenijo oporekanje pravilnosti s strani nižjih sodišč ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (določilo člena 425 ZKP).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, tarifna št. 1, 1/3, 8, 8-1, 10.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku - deložacija - stanovanjski prostori - stroški izvršitelja - prostovoljna izpraznitev nepremičnine - neuspešen rubež - pravica izvršitelja do plačila cene storitve - zakonska analogija - analogia legis
Če je izvršitelj pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve stanovanja ni bilo mogoče opraviti, je upravičen do plačila v višini 25 % od cene storitve, vendar le, če je bil s prostovoljno izpolnitvijo dolžnikove obveznosti seznanjen šele na samem naroku.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških postopka
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o stroških kazenskega postopka pred pravnomočnostjo sodbe, glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena, zato jo je treba zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
spor o pristojnosti - izvršilni postopke - izvršba na premičnine - izključna krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti
Ker je upnik navedel, da se premičnine nahajajo na dolžnikovem naslovu, torej v M., ki je na območju Okrajnega sodišča v Mariboru, je za odločanje o izvršilnem predlogu izključno pristojno mariborsko sodišče.
pripor - ponovitvena nevarnost - milejši ukrepi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitve v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, da teža in način storitve kaznivih dejanj, ko naj bi obtoženec v kratkem časovnem obdobju storil tri kazniva dejanja zoper istega mladoletnega oškodovanca, da se nahaja še v enem kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi ga prav tako storil na škodo mladoletnega oškodovanca ter dejstvo, da je bil že dvakrat obsojen, med drugim enkrat zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, predstavljajo zadostne argumente za zaključek, da je zaradi ponovitvene nevarnosti pri obtožencu ogrožena varnost ljudi do te mere, da je ni mogoče odvrniti z milejšim ukrepom, pri čemer je hišni pripor še toliko manj primeren ob ugotovitvah, da naj bi obtoženec obe kaznivi dejanji zoper spolno nedotakljivost mladoletnega oškdovanca izvrševal na svojem domu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je bila soproga direktorja tožeče stranke od maja 1997 do konca leta 2000 kot strokovna sodelavka zaposlena na Okrajnem sodišču v Lendavi, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - rok za vložitev zahteve
V konkretni zadevi je bil pripor zoper obtoženca z napadeno pravnomočno odločbo podaljšan na podlagi preizkusa, opravljenega po 2. odstavku 207. člena ZKP in ne po določbi 2. odstavka 272. člena ZKP. Ne gre torej za pravnomočen sklep, zoper katerega je po novelirani določbi 4. odstavka 420. člena ZKP (ZKP-E, ki je začel veljati 13.7.2003) dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokazno breme - obveznosti zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izpolnitveni rok - čas, potreben zavarovalnici za ugotovitev obstoja obveznosti
Potrebni čas za ugotovitev obstoja zavarovalničine obveznosti pomeni čas za zbiranje dokazov, na podlagi katerih bi lahko zavarovalnica, ki se ukvarja poklicno z zavarovalniškimi posli, ugotovila s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ali obstaja njena odgovornost. Ta ne pride v poštev vselej, kadar zavarovalnica odkloni izplačilo zavarovalnine iz kakršnegakoli razloga. Smisel zakonskih določb o kratkih rokih za izplačilo zavarovalnine (prvi in drugi odstavek 919. člena ZOR) je v tem, da začne teči 14-dnevni rok zanj takoj, ko (pri)dobi zavarovalnica na voljo potrebne podatke in dokazila, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe. Če si ob tem ustvari zaradi nestrokovnega razmišljanja napačno predstavo o dejanskih okoliščinah in pravnih učinkih, se ne more uspešno sklicevati na ugodnosti, ki jih nudi določba drugega odstavka 919. člena ZOR.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - preiskava - zaslišanje prič v preiskavi - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-272/98 z dne 8.5.2003 razveljavilo 1., 2. in 3. odstavek 49.
člena ZPol (razveljavitev začne učinkovati šele po enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije), ni mogoče pritrditi stališču, da obtožnica temelji na nedovoljenih dokazih, ki so bili zbrani z uporabo 49. člena ZPol.
Neutemeljeno je stališče, da obtožnica ne bi smela temeljiti na izsledkih telefonskih razgovorov med obtoženci, čeprav so bili ti dokazi pridobljeni na podlagi odredbe sodišča, ker obtoženec o izvajanju teh ukrepov ni bil obveščen.
Tudi če obtoženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanjih soobtožencev in nekaterih prič, ni mogoče pritrditi stališču, da so zagovori soobtožencev in izpovedbe prič nedovoljeni dokazi.
V primeru, ko pristojni državni tožilec na podlagi 159. člena ZKP začasno dovoli odložitev odvzema prostosti osumljenim osebam, gre za razmerje med pristojnim državnim organom in organi za notranje zadeve, v katerega sodišče ne more posegati. Zato Vrhovno sodišče ne ocenjuje, ali je bilo tako dovoljenje v trenutku, ko je bilo dano, pravilno in utemeljeno.
pripor - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
Pri presojanju razumnega časa trajanja pripora in razumnega časa trajanja kazenskega postopka je treba upoštevati kompleksnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank v postopku in ravnanje sodišča ter način, na katerega je bila zadeva obravnavana pred sodiščem, dolžino pripora, sorazmernost med priporom in naravo kaznivega dejanja ter kaznijo, ki jo je v primeru obsodilne sodbe mogoče pričakovati, kot tudi materialne, moralne in druge posledice pripora za priprtega.
URS člen 22.ZKP člen 18, 18/1, 395, 395/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
načelo proste presoje dokazov - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - enako varstvo pravic
Določbo 1. odstavka 395. člena ZKP je treba razlagati tako, da mora obrazložitev drugostopenjske sodbe z navedbo sklepov glede dejanskih in pravnih vprašanj zavzeti stališče do pritožbenih navedb, vendar le do tistih, ki se nanašajo na odločilna dejstva.
Enako varstvo pravic iz 22. člena URS pomeni, da sodišče stranko v postopku obravnava enakopravno tako, da v njeni zadevi ne odloči drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih ali enakih zadevah in da je v izvedenem postopku zagotovljena enakopravnost med v njem udeleženimi strankami.
ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe
V skladu s pravico do izjave v postopku bi moralo sodišče predlagatelju postopka vročiti odgovor nasprotnega udeleženca, v katerem je zatrjeval, da mu v postopku pred tujim sodiščem ni bila dana možnost sodelovanja.
nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice - pasivnost zavarovanca - sodelovanje v pretepu - škoda, nastala v pretepu - čas ugotavljanja stopnje invalidnosti
Ker je bil tožnik le pasivno prisoten poleg svojih prijateljev pred vrati stanovanja K. R., s katerim se je pogovarjal P. J., in brez razloga prejel najprej udarec v obraz ter potem še poškodbo v predelu ledvice, ni podana izključitev obveznosti zavarovalnice iz nezgodnega zavarovanja. Če bi splošni pogoji izključevali zavarovalničine obveznosti tudi za take primere, bi moralo biti to izrecno navedeno (7. točka prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev pa določa le, da so izključene zavarovalničine obveznosti za nezgode, ki nastanejo pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, razen v primeru dokazane samoobrambe).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zagovornik je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zoper pravnomočen sklep, s katerim je bil zoper obtoženca podaljšan pripor na podlagi preizkusa, opravljenega po 2. odstavku 207. člena ZKP. Glede na spremenjeno besedilo 4. odstavka 420. člena ZKP (44. člen ZKP-E)
zoper tak sklep o podaljšanju pripora tega izrednega pravnega sredstva pred pravnomočnostjo kazenskega postopka ni mogoče vložiti.
vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Ker tožnica živi v tujini, v RS nima pooblaščenca in ga tudi v tožbi ni imenovala, je sodišče pravilno ravnalo, ko ji je po določbi 1. odstavka 146. člena ZPP naložilo, da pooblaščenca imenuje. Če ji je tak sklep vročen neposredno in ne preko začasnega zastopnika, ne gre za bistveno kršitev postopka.