obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Če sodišče zavrže zahtevo za obnovo postopka, ker oceni, da dejstva in dokazi, na katere se sklicuje, očitno niso taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova (1. odstavek 413. člena ZKP), gre pri tem zlasti za ugotovitev, da dejstva in dokazi niso v zvezi z odločilnimi dejstvi iz pravnomočne sodbe, ali pa se nanašajo na dejstva in okoliščine, ki po vsebini in vrednosti niso takšna, da bi zaradi njih nastal dvom glede pravilnosti odločilnih dejstev, na katera se opira pravnomočna sodba.
pravica do pritožbe - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe
Ker obsojenec pritožbe ni napovedal ne ob razglasitvi sodbe in tudi ne kasneje, je sodišče utemeljeno štelo, da se je pravici do pritožbe odpovedal (2. odstavek 368. člena ZKP).
razmerje med življenjskim zavarovanjem in dodatnim nezgodnim zavarovanjem - smrt zaradi nezgode - plačilo odškodnine
Brez pomena je revizijsko sklicevanje na določbe drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE-94), ki sicer res določajo, da se s temi pogoji urejajo razmerja med zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja tudi za primer smrti zaradi nezgode.
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da "toženka jamči z dodatnim nezgodnim zavarovanjem le za invalidnost in dnevno odškodnino", kar z drugimi besedami pomeni, da zavarovanec v okviru nezgodnega zavarovanja ni imel zavarovanja za primer smrti zaradi nezgode. Tako podvajanje zavarovanj bi bilo tudi nelogično. Zato prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS) določa, kaj je predmet dodatnega nezgodnega zavarovanja:
popolna ali delna trajna invalidnost zaradi nezgode in prehodna nesposobnost za delo (ne pa tudi /kar je povsem logično/ smrt).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07496
URS člen 16, 51.ZNP člen 70, 71, 71/3, 73.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje
Za ugotovitev ali obstajajo pogoji za pridržanje bolnika na zdravljenju na zaprtem oddelku v zdravstveni ustanovi (70. člen ZNP) ne zadošča zgolj obstoj duševne bolezni in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), temveč je treba ugotoviti še ogrožanje drugih ljudi ali sebe. Ta odločitev pa prehaja medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti ali kršitve ustavno varovanih družbenih vrednot. Tudi presoja, ali bolnik lahko svobodno odloča o zdravljenju in ali lahko kljub bolezni oblikuje pravno relevantno izjavo, zahteva pravno presojo. V tretjem odstavku 71. člena ZNP je predvidena presoja sodišča, če je oseba pridržana v zdravstveni organizaciji, ali če iz strokovnih spoznanj o duševnem stanju pridržane osebe izhaja, da ne more izraziti svoje volje. V primeru duševne bolezni je sposobnost razumevanja in dojemanja dejstev zaradi bolezni same ali zaradi zdravil pogosto pomembno zmanjšana in bolnik nima uvida v svoje bolezensko stanje. Zato je v dvomu prav, da presojo o nujnosti zdravljenja poleg zdravnika opravi sodišče v posebnem tajnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o denarni kazni
Ker je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je bil denarno kaznovan na podlagi 1. odstavka 190. člena v zvezi s 78. členom ZKP, jo je vložil zaradi varovanja lastnih pravic, zato glede na določbo 1. odstavka 421. člena ZKP ni dovoljena.
plačilo carinskih dajatev - status blaga, ki je predmet carinske deklaracije
Za uporabo okrožnice Carinske uprave RS, št. 4105/2 z dne 15.10.1991 je bilo potrebno izkazati, da je blago, ki je predmet carinske deklaracije, bilo pred 8.10.1991 v lasti oseb (pravnih in fizičnih) iz Republike Slovenije. V obravnavani zadevi je bila carinska deklaracija sicer vložena v času, ko je veljala navedena okrožnica, vendar tožnik (carinski zavezanec) ni izkazal, da bi bil lastnik blaga pred 8.10.1991.
predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - informator - izjava informatorja - razlogi za sum - utemeljen sum
Uradni zaznamek o razgovoru delavcev policije z informatorjem ni dokaz v postopku. Gre za obvestilo, na podlagi katerega policisti sklepajo o obstoju razlogov za sum (kot najnižjo stopnjo verjetnosti), da je neka oseba storila kaznivo dejanje. Kdaj bo imela izjava informatorja takšno težo, pa je seveda dejansko vprašanje, kar pa ne more biti predmet presoje vrhovnega sodišča v zvezi z odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti, podani zoper sklep o odreditvi pripora.
Ravnanja policije v predkazenskem postopku, ki jih je urejal s strani Ustavnega sodišča razveljavljeni 1. do 3. odstavek 49. člena ZPol (tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje), so zakonita in v skladu z ustavo, razen če se ne ugotovi, da so policisti ravnali arbitrarno (da je šlo za nedovoljene posege) ali da ni podana sorazmernost posega glede na težo kaznivega dejanja ali glede na čas, ko se je ukrep izvajal s posegom v osumljenčevo zasebnost.
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep senata Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora vložena po poteku osemdnevnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
zaplemba premoženja - ničnost odločbe - upravni spor bistvena kršitev določb postopka - odločanje na seji
Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker sodišče prve stopnje na predlog prizadete stranke (hčerke oseb, ki jima je bilo zaplenjeno njuno premoženje v letu 1946) ni opravilo glavne obravnave, predvsem zaradi ugotavljanja dejstva, ali gre za osebi slovenske ali nemške narodnosti, ob nespornem dejstvu, da potrdila Okrajnega odbora OF v upravnih spisih ni, kar bi izkazovalo, ali je ali ni podan ničnostni razlog.
stiki z otroki - varovanje koristi otrok - prepoved stikov
Organi, ki odločajo o stikih enega od staršev z otroki, morajo z vsemi ukrepi varovati otroka pred vsemi oblikami nasilja, poškodb ali zlorab. Vsa dejanja, ki bi bila v nasprotju s koristmi otroka, pa čeprav gre le za sum, je treba zato preprečiti. Prepoved stikov, ki je vsebinsko začasen ukrep, je bila zato utemeljena.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja okoliščine, ki kažejo na priprave prizadete stranke, da prične opravljati notarsko dejavnost in poslovanje, ne pa okoliščin, ki bi kazale na opravljanje notarske dejavnosti, katere prepoved zahteva.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 38, 38/2, 38/3. ZUS člen 22, 22/5.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga - dovoljenost predloga
Tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nedovoljen, ker je bil vložen po izteku tri dnevnega roka za njegovo vložitev oz. po izteku treh dni, ko je prenehal vzrok za zamudo vložitve tožbe. Tožba je zato vložena prepozno.
Sodišče prve stopnje ni vezano na pravno kvalifikacijo zahteve za izdajo začasne odredbe (1. odstavek 69. člena ZUS). S tem, ko je upoštevalo navedbe tožeče stranke, ki izhajajo iz njene zahteve za izdajo začasne odredbe ter ugotovilo obstoj oziroma izpolnitev pogojev, ki jih terja 2. odstavek 69. člena ZUS, je zakonito in pravilno izdalo predlagano začasno odredbo.
blagovna in storitvena znamka - pravno varstvo - pogoj za priznanje znaka - primernost znaka za razlikovanje
Pravno varstvo lahko pridobijo tudi znaki, ki sami po sebi sicer ne bi bili primerni za razlikovanje, če so postali razlikovalni na trgu z dolgotrajno uporabo.
odpis davčnega dolga - kriteriji za odpis - nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov
Osnovni kriterij pri odločanju o odpisu davčnega dolga je podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v RS.
Ker ledeni čaj ne vsebuje naravnih sadnih sestavin, ga ni mogoče uvrstiti med naravne sadne sokove ali sadne napitke, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 6,5%.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 178/2, 192, 192/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - izključna krivda - obrnjeno dokazno breme - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zamudne obresti - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine po razmerah v prejšnjem sojenju
Osnovno določbo o krivdni odgovornosti vsebuje prvi odstavek 154. člena ZOR, ki je uzakonil znano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj je tisti, ki mora dokazati, da je do škode prišlo brez njegove krivde. Pravilo o dokaznem bremenu za izključitev odgovornosti zajema tudi pravilo o dokaznem bremenu za samo delno izključitev odgovornosti zaradi delne krivde oškodovanca. Enako velja tudi za vprašanje deljene odgovornosti po 192. členu ZOR.
Povzročitelj je tisti, ki mora dokazati, da je oškodovanec tudi sam kriv oziroma da je sam prispeval, da je bila škoda večja.
Sodišči sta vse odločilne okoliščine ugotovili že v tretjem sojenju, saj sta v četrtem sojenju presojali predvsem toženkin ugovor v zvezi z neuporabo varnostnega pasu in ugotovili, da ni utemeljen. Zato sta pri ponovni presoji o pravični denarni odškodnini pravilno ravnali, ko sta tudi v četrtem sojenju upoštevali razmere iz časa tretjega sojenja ter od izdaje tretje sodbe prve stopnje dalje prisodili tudi zakonske zamudne obresti. Tako stališče se je v podobnih situacijah že uveljavilo v sodni praksi.