glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - izvajanje dokazov - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila oškodovancu zaradi akutnega poslabšanja zdravja z odločbo Centra za socialno delo odvzeta opravilna sposobnost, obsojenec pa je pred tem imel možnost postavljati vprašanja oškodovancu v zvezi z izjavami, s katerimi ga je obremenil, in je to možnost tudi izkoristil, saj je bil navzoč na njegovem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je sodišče pravilno odločilo, ko je na glavni obravnavi v skladu z določbo 1. odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnik o oškodovančevem prejšnjem zaslišanju.
S tem ko je sodišče zavrnilo predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja, ker je ocenilo, da gre za pravno nerelevanten dokaz -
izvedenka je na vsa potrebna vprašanja že odgovorila -, ni kršilo pravice do obrambe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - nepristranskost sodišča
Tožnik ne navaja razlogov smotrnosti, svoje trditve o pristranskem sojenju nekaterih sodnikov pa utemeljuje predvsem z nezadovoljstvom nad potekom postopka v zadevi pod opr. št. P 215/97. Toda stranke lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavljalo s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v navedeni pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika pa lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne more pa posploševati dejstev in zahtevati prenosa pristojnosti. Celotno sodišče kot tako ne more biti pristransko, morebitni pomisleki pa so mogoči samo proti določenim osebam, za kar obstoji pravni institut izločitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22074
ZKP člen 359, 359/1-1, 420, 420/2.KZ člen 145, 145/1.
opis kaznivega dejanja - bistveno zmanjšana prištevnost v opisu kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti
Za opis kazenske odgovornosti v izreku zadošča navedba, da je bila pri obsojencu zaradi prehodne motnje čustvovanja bistveno zmanjšana njegova zmožnost razumeti pomen in posledice svojih dejanj in imeti v oblasti svoja ravnanja, razlogi, zakaj je do te motnje čustvovanja prišlo, pa presegajo okvir izreka, saj gre za okoliščine, ki spadajo v obrazložitev sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Z navedbami v pritožbi, da je bilo predlagano zaslišanje priče, ki da je bila navzoča na kraju dogodka in neposredno zaznala dogajanje, da pa sodišče prve stopnje temu dokaznemu predlogu ni ugodilo v prepričanju, da so vse izpovedbe prič, ki potrjujejo obsojenčevo različico dogajanja, prirejene in zato neverodostojne, sta zagovornika izpodbijala prvostopenjsko sodbo v tem obsegu zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne zaradi procesnih kršitev.
pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnem dejstvu
Zgolj navedba, da je zoper obdolženca vloženih deset obtožnih predlogov zaradi premoženjskih deliktov, je posplošena, nekonkretizirana in z ničemer izkazana, zato ne more biti upoštevna pri utemeljevanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
Tudi za priporni razlog iz 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP velja, da mora biti nevarnost oviranja kazenskega postopka izkazana konkretno in ne zgolj kot abstraktna možnost.
ZZZDR člen 120, 120/1.ZSV člen 88.ZUP člen 144, 144/1-2.
odvzem otroka staršem - postopek odločanja - poseben ugotovitveni postopek - mnenje strokovne komisije - ustna obravnava
Glede na določbo 88. člena ZSV, da je potrebno, ko gre za odločanje po 120. členu ZZZDR (ukrepi CSD), pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo, ni podlage za odločanje po 4. točki 1. odstavka 144. člena ZUP, ki ureja nujne ukrepe v javnem interesu.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 374, 374/2, 377. ZPOMZ0-A. OZ.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - zvišanje odškodnine v postopku revizije - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Za zvišani del odškodnine na revizijski stopnji gredo tožniku zamudne obresti le od sodbe prve stopnje dalje.
Glede zgodnejšega teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine na prvi stopnji in zvišane na drugi stopnji, revizija ni dovoljena, ker sodišči o tem delu tožnikovega obrestnega zahtevka sploh nista odločili.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2-14. ZUS člen 72, 72/3.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - listina v tujem jeziku - overjen prevod
Če so sestavni del dejanskega stanja, ki je podlaga za odločanje, listine v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Če ta ni priložen, sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22115
KZ člen 22, 22/2, 311, 311/2.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo - poskus - kaznovanje storilca za poskus - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka
Čeprav sta ostala dva sostorilca kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo neidentificirana in tako nista bila procesuirana, to na kazensko odgovornost obsojenca, ki je sodeloval pri izvrševanju kaznivega dejanja kot storilec, nima prav nobenega vpliva, saj se sostorilstvo določa na podlagi odločilnosti prispevka posameznika pri izvršitvi kaznivega dejanja.
Če pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo imena tujcev niso navedena, izrek sodbe ni nerazumljiv.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - časovne meje denacionalizacije po 5. členu ZDen - sodna pristojnost
Namen ZDen je v popravi krivic, ki so bile prizadete s strani države lastnikom zasebnega premoženja med drugo svetovno vojno in po njej, ne pa tudi pred njo. Zato kupna pogodba iz leta 1939 ne more biti pravni posel v smislu 5. člena ZDen. Razlogi sodišča prve stopnje o časovnih mejah pravnih poslov iz 5. člena ZDen pomenijo samo, da predlagatelj na tej podlagi ne more zahtevati denacionalizacije v sodnem postopku. Ker tudi uredbe z dne 3.6.1947 ni mogoče opredeliti za pravni posel v smislu 5. člena ZDen, v tej zadevi ni sodne pristojnosti.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-2.ZKP člen 166, 166/1, 178, 178/5, 340, 340/1-1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje obremenilnih prič - nujna preiskovalna dejanja - obvestilo strankam o zaslišanju prič - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata
Tudi ko gre za nujna preiskovalna dejanja, če niso taka, da bi jih bilo nevarno odlašati, mora preiskovalni sodnik o zaslišanju prič glede na 5. odstavek 178. člena ZKP obvestiti obe stranki. Če obvesti samo državnega tožilca, prekrši navedeno zakonsko določilo, kar pa ne bo imelo nobenega vpliva na zakonitost sodbe, če bo obdolžencu v poznejšem postopku omogočeno, da priče tudi sam zasliši.
Obsojencu je bila s tem, ko mu sodišče ni omogočilo neposredno zaslišanje obremenilne priče, prekršena pravica do obrambe po 2.
odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sodbe.
Toženka je z vlogo z dne 24.11.2003 umaknila revizijo o kateri dotlej revizijsko sodišče še ni odločalo, zato je bilo treba na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP odločiti kot v izreku tega sklepa.
zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - vročanje pisanj
Sodišče je ravnalo zakonito, ko je na podlagi ugotovitve, da se obsojenec očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, od obsojenčevega izbranega zdravnika, ki je izdal zdravniško potrdilo, zahtevalo, naj posreduje podatke o obsojenčevi bolezni, ki so bili podlaga za odobritev bolniškega staleža, in sicer zaradi odločitve o morebitni postavitvi izvedenca ustrezne (medicinske) stroke, ki bi podal mnenje o obsojenčevi sposobnosti, da se udeleži glavne obravnave.
V primeru zatrjevanja, da se sklep o priporu opira na nedovoljen dokaz, lahko Vrhovno sodišče poseže v pravnomočno odločbo o priporu le izjemoma, če na podlagi relevantnih procesnih okoliščin oceni, da se izpodbijani sklep pri presoji utemeljenosti suma opira na dokaz, ki je že na prvi pogled oziroma očitno nedovoljen, in je zaradi tega utemeljenost suma kot enega od pogojev za pripor omajana do te mere, da se nakazuje odprava pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22173
ZKP člen 299, 299/2, 371, 371/1-8, 420, 420/2.KZ člen 38, 38/2.
nedovoljeni dokazi - obvestilo osumljenca policiji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - denarna kazen - dnevni znesek - družinske obveznosti
Sodišče s tem, ko je prebralo kazensko ovadbo z obsojenčevo izjavo, ki jo je dal policiji, ni bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Ta bistvena kršitev določb kazenskega postopka bi bila podana le, če bi se sodba opirala na tak dokaz.
Obsojenčevo odplačevanje kredita zaradi nakupa stanovanja ne pomeni družinske obveznosti iz 2. odstavka 38. člena KZ, pač pa se za družinsko obveznost lahko primeroma upošteva preživljanje otrok, preživljanje nezaposlenega zakonca, preživljanje staršev ali plačevanje preživnine.
ničnost - izpodbojnost - sprememba družbene pogodbe s povečanjem osnovnega kapitala družbe - sprejem skupščinskega sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - neveljavnost skupščinskega sklepa
Pravno relevantni so samo tisti sklepi, ki so bili s strani predsedujočega deklarirani za sprejete in notarsko potrjene. Tedaj veljajo kot sklepi skupščine, ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Zato je potrebno posebno uveljavljanje njihove neveljavnosti v skladu z zakonsko določenimi postopki.
Če za sprejem sklepa (o spremembi družbene pogodbe s povečanjem osnovnega kapitala družbe) ni bila dosežena zadostna večina, gre za kršitev postopka pri sprejetju sklepa skupščine d.o.o., ne pa njegove vsebine. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa ničnosti.
nedovoljeni dokazi - izločitev obvestil, na katera se sodba ne sme opirati - izločitev izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o kazni - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev postavljenega zagovornika
Čeprav je izvedenka opravila razgovor z obsojenčevo ženo, ki je privilegirana priča, vendar le zaradi pridobitve anamnestičnih podatkov za oškodovanke, ne pa tudi o dejstvih in okoliščinah, neposredno povezanih z izvršitvijo kaznivih dejanj, ki so očitana obsojencu, tak položaj ne daje podlage za utemeljeno sklepanje, da je izvedenka poleg anamnestičnih podatkov upoštevala tudi navedena dejstva in okoliščine ter da zaradi tega ni mogla podati objektivnega in nepristranskega mnenja. Zato je sodišče pravilno presodilo, da niso podani razlogi za izločitev izvedenke in s tem, ko je oprlo sodbo na njen izvid in mnenje, ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker je sodišče izreklo enotno kazen v okviru 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ, ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu in tudi ni kršilo kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - dopustnost upravnega spora
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila. Zato, če sodišče ugotovi, da je zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena, tožbo zavrže.