spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost
V obravnavanem primeru je predmet izvršbe izterjava denarne terjatve, torej so predmet izvršbe dolžničine stvari ali pravice, ki se vnovčijo, tako da se upnica lahko poplača iz izkupička. V 100. členu ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnice krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnica stalno prebivališče. Ker iz izvršilnega predloga izhaja, da dolžnica prebiva na območju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, je to sodišče pristojno za odločanje o izvršbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Oškodovanec kot tožilec ni upravičen z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočne sodbe, temveč sme na njegovo pobudo to storiti le državni tožilec Republike Slovenije.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi v smislu 1. odstavka 424. člena ZKP omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, pri čemer mora biti očitana kršitev obrazložena. Če pa gre za očitek kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, pa mora biti obrazložen tudi vpliv kršitve določb ZKP na zakonitost sodne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22178
KZ (1951) člen 16, 303, 303/1.ZKP člen 372, 372-1.
kazniva dejanja zoper javni red in pravni promet - prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalna dejanja - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje
Kot izhodišče za razmejitev med praviloma nekaznivimi pripravljalnimi dejanji in kaznivim poskusom je treba upoštevati najprej objektivni kriterij, ki v povezavi z opisom kaznivega dejanja pove, katero(a) ravnanje(a) je za določeno kaznivo dejanje izvršitveno, bodisi kot njegov zakonski znak in sestavni del opisa dejanja ali kot naravni sestavni del njegove izvršitve. Ob izpolnitvi tega kriterija, ki je odločilen, prihaja v poštev kot dopolnilni kriterij namen storilca (subjektivni kriterij).
Izhodišče, da bi moral storilec kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odstavku 303. člena KZ-51 že začeti prehajati državno mejo in biti pri tem prijet, da bi bilo mogoče govoriti o poskusu kaznivega dejanja, je napačno. Storilčevo potovanje do meje sicer še ne pomeni samega prehoda, vendar je njegov naravni sestavni del in v neposredni zvezi s samo izvršitvijo kaznivega dejanja, tako da tvori z njim logično celoto.
Z razlogi, ki po vsebini pomenijo kritiko opisa kaznivega dejanja v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ter nedovoljeno izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), ni mogoče utemeljiti zatrjevane kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP ter predloga za izrek oprostilne sodbe na podlagi 1. točke 358. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - pobotni ugovor - pobotanje v pravdi - pravna narava procesnega pobotanja - prekoračitev procesnega zahtevka tožene stranke
Ugotovitev obstoja v pobot uveljavljane terjatve prek višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, katerega namen je doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče s tem prekorači procesni zahtevek tožene stranke in prekrši načelo dispozitivnosti.
poprava krivic - revizija - pogoji za revizijo - politični zapornik
Sodišče je ravnalo zakonito, ko je odločilo, da se zahtevo za revizijo, vloženo zoper sodbo Vojaškega sodišča v Beogradu, zavrne, ker za vložitev tega izrednega pravnega sredstva ni podan pogoj, t.j. obsodba pred slovenskimi sodišči (1. odstavek 22. člena ZPKri).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS07483
ZOR člen 46, 47, 105, 262.
avtorska pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev gmotne škode - vzročna zveza - predmet pogodbe - nemogoč predmet - ničnost - delna ničnost - posledice ničnosti - višina odškodnine - deljena odgovornost
Tožena stranka se mnogih pogodbenih določb ni držala, zato ji je sodišče naložilo odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi tega, ker ni pravočasno izdala druge in tretje kasete in zlasti, ker ni ažurno spremljala povpraševanja na tržišču. Sodišči sta upoštevali tudi razlago izvedenke, da tožena stranka ni poskrbela za objavo celostne barvne fotografije tožnika v slovenskih revijah. Vse to je bilo upoštevano pri odločitvi, da mora tožena stranka tožniku povrniti škodo, ki jo je utrpel zaradi tega, ker se kasete niso prodajale v predvidenem številu izvodov, kar znaša po izračunu izvedenke 214.986,67 tolarjev. Toda, ker je precej svojih obveznosti izpolnila in je za manjši uspeh pri prodaji kaset deloma odgovoren tudi tožnik, ki ni uspel izdelati dovolj komercialno zanimivih popevk na drugi in tretji kaseti, je sodišče pravilno uporabilo pooblastilo do prostega preudarka in tožniku prisodilo polovico nastale škode.
ZUS člen 1, 2, 3, 34, 34/1-3, 75, 75/1. Pravilnik o maturi (1993) člen 39, 39/2, 47, 47a, 47b, 48.
maturitetna ocena - upravna stvar
Odločba Republiške maturitetne komisije ni dokončni upravni akt ali drug akt, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu, maturitetna ocena ni upravna stvar, zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZDen člen 60, 60/3, 63, 63/3. ZDFLRJ člen 35, 35/2, 45.ZUP člen 9. ZUS člen 8, 74.
ugotovitev državljanstva - upravni postopek - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja stranke
Če prvostopni organ stranke pred svojo odločitvijo s pisnim pozivom ni seznanil z vsemi ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev in je ni opozoril na njene pravice, da lahko dokazuje nasprotno, tudi kasnejši poziv na obravnavo pred organom ne more sanirati teh pomanjkljivosti.
ZOR člen 18, 219, 371. ZTLR člen 3, 14, 14/1, 39, 39/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastnikovega dela nepremičnine - bivanje otrok solastnikov v nepremičnini - zastaranje
Toženec je tožnico izločil iz uporabe solastne hiše. Ni odločilno, ali je od uporabe celotne stvari imel objektivno korist ali ne, oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo. Drugačna razlaga - samo o dejanski koristi - bi bila v nasprotju z določbo prvega odstavka 18. člena ZOR, ki terja na obligacijskem področju od vsakogar, da ravna gospodarno, na stvarnopravnem področju pa nalaga nedobrovernemu posestniku, da povrne tudi vrednost plodov, ki jih je opustil obrati (drugi odstavek 39. člena ZTLR).
Morebitna porazdelitev obveznosti staršev do skupnih otrok na podlagi določb (ZZZDR) ni pravno upoštevna in je lahko le stvar drugega postopka. Omenjene preživninske in druge obveznosti do skupnih otrok je mogoče uveljaviti v skladu z določili 51. do 62. člena ZZZDR.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - zahteva stranke, da sodišče opravi glavno obravnavo - odločanje na seji
Ker je tožeča stranka že v upravnem postopku ugovarjala in dokazovala, da je uporabnik, za katerega je uvozila repromaterial, tudi izvozil predelani repromaterial, nato pa še v tožbi ponovila ta ugovor in zahtevala opravo glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno ugotovljeno in za odločanje na seji.
sprememba sodbe na revizijski stopnji - odločitev o stroških postopka
Stroškovna odločba, izdana v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP, predstavlja novo odmero stroškov, s katero revizijsko sodišče relativno avtonomno odloča o stroških. Relativno zato, ker je omejeno le s skupnim zneskom stroškov, ki jih je sodišče prve ali druge stopnje priznalo revidentu, čigar reviziji je (delno) ugodeno. Z revizijsko odločbo priznani stroški v tem primeru ne smejo biti nižji od končnega skupnega zneska (glavnice in obresti), ki ga revidentu priznava stroškovna odločba nižjega sodišča. Ni pa revizijsko sodišče vezano na ključ ali na metodo, po kateri je nižje sodišče prišlo do končnega skupnega zneska stroškov (ki ga predstavlja vsota glavnice in obresti).
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev
Po določbi drugega odstavka 38. člena ZZ je pristojni organ dolžan - torej mora - razrešiti direktorja, če ugotovi v zakonu navedene razloge. Svet tožene stranke je ugotovil, da obstajajo razlogi iz tretje in četrte alinee drugega odstavka 38. člena ZZ, v sodnem postopku je bila taka ugotovitev potrjena kot pravilna.
Ob dejanski ugotovitvi, da pri tožniku ne gre za izgubo delovne zmožnosti, ni podlage za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije ali do invalidske pokojnine.
Organ prve stopnje je pravilno odmeril davek od dobička iz kapitala, saj je kot nabavno ceno stanovanja upošteval valorizirano ceno iz pogodbe, kot prodajno ceno pa ceno, ki bi se lahko ustvarila na trgu.
Vrhovno sodišče še vedno meni, da je bilo stališče, kot izhaja iz enotne sodne prakse, pravilno. Ne glede na to, pa ni mogoče mimo dejstva, da je Ustavno sodišče na podlagi svojega novega stališča v sklepu št. U-I-138/00, ugodilo vsem ustavnim pritožbam, vloženim zoper odločitve delovnih sodišč v konkretnih primerih. Ker je mogoče pričakovati enako odločitev tudi v tem primeru (ob verjetni predpostavki, da bi ob zavrnitvi revizije tožnik vložil ustavno pritožbo), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo.
prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno
Delodajalec je postopek za ugotovitev, da delo delavcev trajno ni potrebno, in tudi, delo katerih delavcev ni potrebno, izvedel v skladu z določbami zakona in kolektivnih pogodb. Delavec v reviziji zato ne more uspeti s trditvami, da postopek ni bil zakonito izveden in da posamezna merila vrednotenja niso bila upoštevana v skladu s pravnimi normami.
Ker tožena stranka ni opozorila, da so na podlagi ZVet tekom sodnega postopka obveznosti do tožnice prešle na drugo pravno osebo in je bil obstoj delovnega razmerja za celotno sporno obdobje pri toženi stranki že pravnomočno ugotovljen, se tožena stranka v nadaljevanju spora glede denarnih obveznosti iz tega delovnega razmerja ni mogla več sklicevati na dejstvo, da dejansko ni več nosilec obveznosti iz tožničinega delovnega razmerja.
Pravica do pritožbe v pravdnem postopku ni odvisna od plačila takse. Za izterjavo neplačane takse določa ZST poseben postopek (26. do. 31. člen), s katerim je mogoče zagotoviti izvajanje tega zakona.