izvršilni naslov - razlika plače - določenost zahtevka - dopustnost izvršbe
Ker je bilo v izreku pravnomočne sodbe določeno, da mora tožnica tožencu plačati razliko plače med vrednostjo 420 in 720 točk, toženec v izvršbi ni mogel zahtevati višje razlike do dejanske plače, ki naj bi bila za delovno mesto, iz katerega je bil toženec nezakonito razporejen, v vmesnem obdobju določene z individualno pogodbo o zaposlitvi.
ZDR (1990) člen 35, 36, 36/2.ZPP člen 2, 3, 3/1, 371, 378.
prenehanje delovnega razmerja zaradi operativnih razlogov - preizkus uporabe materialnega prava na pritožbenem sodišču
Pritožbeno sodišče pazi na pravilno uporabo materialnega prava le znotraj meja pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti le, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno samo v povezavi z zatrjevanimi dejstvi in zatrjevanimi pravnimi učinki.
pokojninsko zavarovanje - tujec - štetje zavarovalne dobe
Osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do 31.3.1992 po predpisih, ki so veljali do navedenega datuma, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Glede na to določbo, je tožnik, ki ni bil državljan Republike Slovenije do datuma, s katerim je uveljavljal pravico do starostne pokojnine, dopolnil 56,5 let starosti in imel skupaj z zavarovanjem za primer brezposelnosti in dokupljeno dobo za čas rednega šolanja 18 let, 2 meseca in 21 dni pokojninske dobe. To pa po določbah 39. člena ZPIZ (1992) ni zadoščalo za priznanje pravice do starostne pokojnine.
invalidsko zavarovanje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 7. člena ZPIZ se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP - Uradni list SFRJ, št. 47/86), če z zakonom (ZPIZ) ni drugače določeno. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. Pogoji za obnovo postopka so tako določeni v 249. členu ZUP, kjer je določeno, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, med drugim obnovi, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi nove dokaze, ki bi mogli samo zase ali v zvezi z že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi ta dejstva ali bi bili ti dokazi znani ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Postopek v delovnem sporu, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev disciplinskih sklepov, reintegracijo in plačilo plače, je bil prekinjen zaradi stečaja toženih strank. Na podlagi vloge tožnika, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za predlog za nadaljevanje postopka, je bil postopek s pravnomočnim sklepom nadaljevan. Pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka je sodišče splošne pristojnosti v stečajnem postopku napotilo tožnika, da v 15 dneh s tožbo uveljavlja prerekano terjatev. Ker je bil postopek za plačilo terjatve, ki je bila prerekana v stečajnem postopku, že začet in s pravnomočnim sklepom tudi nadaljevan, sodišči druge in prve stopnje nista smeli zavreči tožbe tožnika zato, ker bi naj zamudil rok za njeno vložitev.
ZTPDR člen 58. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7, 8.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved v disciplinskem postopku
V primeru odpovedi delovnega razmerja gre za poseben disciplinski ukrep, ki je predviden samo v razmerju med delavcem in zasebnim delodajalcem in ki v drugih delovnih razmerjih ni možen, kljub temu, da je po vsebini in posledicah podoben disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, kot ga določa zakon. Zato za ta postopek lahko veljajo pravila disciplinskega postopka, ki jih KPDZD določa v 41. členu. Taka razlaga pozitivnih predpisov je v skladu tudi z določbami konvencije 158. Mednarodne organizacije dela, ki določa, da ima med drugim delavec pravico do zagovora (7. člen) in pravico do pritožbe (8. člen), kar mu je z določbami KPDZD zagotovljeno.
prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno
Delodajalec je postopek za ugotovitev, da delo delavcev trajno ni potrebno, in tudi, delo katerih delavcev ni potrebno, izvedel v skladu z določbami zakona in kolektivnih pogodb. Delavec v reviziji zato ne more uspeti s trditvami, da postopek ni bil zakonito izveden in da posamezna merila vrednotenja niso bila upoštevana v skladu s pravnimi normami.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Vzrok za razporeditve je bil predvsem v slabši zasedenosti delovnih mest, pa tudi v znanju in usposobljenosti tožnika, ki bi zaradi tega ugodno vplival na delo na postaji. To je povsem utemeljen razlog njegove razporeditve, še posebno zato, ker je tudi iz izjave priče povsem nedvomno razvidno, da je bil tožnik kader, ki je bil za postajo P. nujno potreben. Zato ni sprejemljivo stališče tožnika, da njegova razporeditev ni bila opravljena v skladu z določbami 30.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjujejo (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To revizijo je kasneje z vlogo umaknila, zato je sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zoper sklep o podaljšanju pripora, izdanem na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena (4. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Obdolženčev zagovornik je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o zavrženju obdolženčeve pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo, še preden je višje sodišče odločilo o pritožbi zoper to odločbo.
Glede na to navedeni sklep ni pravnomočen, prav tako pa ni pravnomočna niti sodba, ki jo izpodbija v obrazložitvi zahteve.
Pogoji iz 1. odstavka 420. člena ZKP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zato niso podani, ne gre pa za izjemo, predpisano v 4. odstavku iste zakonske določbe, zato je taka zahteva nedovoljena.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine
Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - prometna nesreča - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - vožnja z vinjenim voznikom - vinjenost oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči ravnali pravilno, ko sta ocenili, da je 20-odstotna tožnikova soodgovornost primerna stopnja sokrivde za nepazljivo izpostavljanje večjemu riziku za nastanek škode. ZOR sicer ne definira malomarnosti, naslanja pa se na splošno definicijo malomarnosti iz kazenskega prava.
Od povprečno skrbnega človeka je mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim vozilom varna in za tožnika ni bilo ugotovljeno, da bi njegova zmožnost presoje kakorkoli odstopala od zmožnosti presoje povprečnega odraslega (treznega) človeka, oziroma, da bi se, v kolikor so bile zaradi vinjenosti njegove intelektualne sposobnosti bistveno zmanjšane, ne spravil sam s svojim ravnanjem v tako stanje (drugi odstavek 159. člena ZOR). Tožnikova presoja, da se je vozil že z bolj vinjenimi vozniki in za U. G. ni zaznal, da bi bil tako vinjen, da ne bi bil sposoben vožnje, kaže na njegovo nepazljivo izpostavljanje večjemu riziku za nastanek škode, saj ni ravnal s skrbnostjo povprečno skrbnega človeka. Od povprečno skrbnega človeka bi bilo pričakovati, da bo preveril, ali je voznik sposoben varne vožnje.
obličnost - pisna oblika - podpis pogodbe - sprejem ponudbe
Že iz 38. člena ZOR izhaja, da ni nujno, da se podpisa obeh pogodbenikov nahajata na isti listini. Še jasneje to izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZOR, ki določa, da je zahteva po pisni obliki izpolnjena, tudi če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi, kakšna je vsebina izjave in kdo jo daje. Določbo 72. člena ZOR, čeprav ima naslov Sestava listine, je mogoče razlagati le kot določbo, ki ureja nekatera vprašanja v zvezi s sklepanjem pogodbe, za katero se zahteva pisna oblika, ne pa morda kot določbo, ki uvaja v pravni red poleg pisne oblike še dodatni institut posebne vrste listine.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev gmotne in negmotne škode - prometna nezgoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine - izgubljeni dobiček (zaslužek) - vzročna zveza
1. Presoja višine odškodnine za negmotne škode zaradi zloma vratnega vretenca.
2. Tožnikova bruto izguba na zaslužku iz obrtne dejavnosti naj bi znašala 324.955 DEM, kolikor je podjetje P. plačalo od septembra 1991 do februarja 1993 za uvožene plastične čepe, ki bi jih sicer izdelal tožnik. Ker pa je bila prometna nezgoda šele 28.9.1991, ko pogodba za dobavo čepov podjetju P. še ni bila sklenjena, niso bili izdelani vzorci in niso bila izdelana orodja za izdelavo čepov, za kar bi bilo potrebno 2 do 3 mesece, ni pomislekov proti zaključku nižjih sodišč, da ni izakazana vročna zveza med prometno nezgodo in tožnikovo poškodbo ter na opisan način opredeljeno gmotno škodo. Kakšne delne ali drugačne škode iz naslova izgube na zaslužku pa ni tožnik niti navajal niti dokazal.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 189, 200, 200/1, 200/2, 203, 919, 919/2.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - varstvo pri delu - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno priznana škoda - pravična denarna odškodnina - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Očitek kršitve obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, da je tožnik popravilo opravljal sam in ni pritegnil k delu še enega delavca, ki bi mu pomagal vpeti dvigalko, da bi jo skupaj pravilneje namestila, je neodločilen, saj je tako delo v preteklosti opravljal bodisi posameznik bodisi se je opravljalo v dvoje, delodajalec pa je to dopuščal, zato tožnik ni imel razloge, da bi tak način dela spreminjal. Tožnikova kršitev 46. člena Zakona o varstvu pri delu zato ni podana in ni njegovega 20 % prispevka k nastanku škode.
zahteva za varstvo zakonitosti - primernost izvršilnega naslova - obseg izvršbe - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - plačilo nadomestila plače - nadomestilo za prevoz na delo in prehrano - davki in prispevki
V skladu z določbo prvega odstavka 44. člena ZIZ pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo sodišče presoja, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.