odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - krivdna odgovornost - zasebnopravno odškodninsko razmerje - subjekti javnega prava - podlage odškodninske odgovornosti - prepoved povzročanja škode - povprečno skrben gospodar - soodgovornost oškodovanca
V tej zadevi toži Republiko Slovenijo na plačilo odškodnine tožnica, ki je padla na tlakovani pešpoti pred Okrajnim sodiščem v ... in si poškodovala desno zapestje. Ne gre torej za primer, ko je država odškodninsko odgovorna za delovanje sodišča v funkciji izvajanja sodne oblasti. Pravna podlaga za odločanje o tej zadevi zato ni določba 26. člena Ustave Republike Slovenije, saj ne gre za javnopravno delovanje države, temveč nastopa državni organ kot subjekt zasebnopravnega odškodninskega razmerja. Ker gre za neposlovno odškodninsko obligacijsko razmerje, ga je treba presojati na podlagi določb ZOR o povzročitvi škode (154. člen ZOR in naslednji).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Ker naj bi zatrjevano protipravno ravnanje sodnikov v postopku prisilne poravnave in stečaja tožniku povzročili škodo, je po presoji vrhovnega sodišča v tej zadevi smotrno, da o njej odloča drugo sodišče.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 95, 95/1, 111. Codice di procedura civile člen 282, 324.
priznanje tuje sodne odločbe - italijanska sodna odločba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev sodne odločbe - opustitev vročitve - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o pravnomočnosti po italijanskem pravu - pravnomočnost - izvršljivost - začasna izvršljivost
Nasprotnemu udeležencu hkrati s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ni bila vročena overjena fotokopija te odločbe, kar ne izhaja samo iz njegovih pritožbenih trditev (enako je zatrjeval že v ugovoru), ampak tudi iz povratnice v spisu. Zato je v pritožbi (in že prej v ugovoru) lahko le ugibal, s kakšnimi potrdili je tuja sodna odločba opremljena in kakšna je njihova vsebina. S takšnim ravnanjem mu je bila znatno zožena možnost obravnavanja pred sodiščem, predvsem pa polna utemeljitev ugovora.
V tej zadevi je treba vprašanje pravnomočnosti presojati po italijanskem pravu.
Razlike med pravnomočnostjo in izvršljivostjo po italijanskem pravu pa so znatno večje kot po slovenskem pravu. Mnoge zakonske določbe italijanskega civilnega procesa omogočajo izvršljivost (na primer nespornih delov obveznosti) že med postopkom na prvi stopnji, poleg tega pa je drugače urejena izvršljivost ob sami izdaji sodne odločbe prve stopnje. Po 282. členu Codice di procedura civile sodišče že v sami sodbi podeli začasno izvršljivost, torej že pred vročitvijo sodbe strankam in seveda tudi pred eventuelno vložitvijo pritožbe. Prav na ta člen pa se sklicuje italijansko sodišče v sodbi na 9. in 10. strani, ko izreka sodbo za začasno izvršljivo med strankama. Na možnost začasne izvršljivosti je nasprotni udeleženec opozarjal že v ugovoru, vendar sodišče na to ni odgovorilo. Predvsem pa sodišče zapisa žiga na zadnji strani sodbe ni presojalo po 324. členu italijanskega zakonika o formalni pravnomočnosti.
spor o pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker je dolžnik v ugovoru uveljavljal sporazum o krajevni pristojnosti, s katerim je dogovorjena pristojnost ljubljanskega sodišča in ker je ta sporazum tudi priložen, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje
Sodišči nista zanemarili resne stopnje in trajanja primarnega in sekundarnega strahu, revizijskega poudarka, češ da je pri tožniku obstajal blag strah še v času izdelave izvedeniškega mnenja dne 15.3.1998 pa ni mogoče upoštevati, ker ni bil tako intenziven, da bi v tožnikovi duševnosti pustil resnejše posledice.
predpogodba - prodaja tuje stvari - spremenjene okoliščine
Iz bistva predpogodbe kot pravnega instituta izhaja, da so ne le njena oblika in vsebina, pač pa glede na naravo stvari tudi drugi pogoji za veljavnost in učinki, ki jih predpogodba sama ali pa zakon ne urejata izrecno, odločilno povezani z vrsto (tipom) pogodbe, ki sta se jo stranki zavezali skleniti na njeni podlagi. Glede vprašanja veljavnosti predpogodbe o (sklenitvi glavne pogodbe o) prodaji tuje stvari je treba uporabiti določbo 460. člena ZOR o veljavnosti pogodbe o prodaji tuje stvari. Določbe tretjega odstavka 133. člena ZOR veljajo tudi glede možnosti uveljavljati spremenjene okoliščine glede izpolnitve obveznosti iz predpogodbe.
Po pogodbi o finančnem leasingu je moral vsa tveganja, ki bi nastala zaradi kršitev dolžnosti dobave plinskega viličarja, nositi leasingojemalec. Takšna razdelitev tveganj ni pomenila kršitve materialnega prava.
Če stranki skleneta pogodbo o finančnem leasingu, se vsaj praviloma uporabljajo določbe o zakupni pogodbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz posebno tehtnih razlogov varstvo zasebnosti
Navajanje povzročitve velike nevščenosti in nepopravljive škode tožencu ter njegovi družini zaradi pravdnega postopka samega ne more biti razlog za delegacijo drugega sodišča, saj položaj stranke v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem sam po sebi navedenega ne povzroča. Glede na vrsto spora pa je zaradi varovanja zasebnosti strank zagotovljena izključitev javnosti.
ZIZ člen 55, 55/1-8.ZZDT člen 4, 4/3, 54, 54/1, 54/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - odločba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - načelo reintegracije - vrnitev delavca na delo - zaposlovanje tujcev - osebno delovno dovoljenje
Načelo reintegracije predpostavlja vzpostavitev prvotnega stanja glede pravic in dolžnosti delavca in delodajalca, pri tem pa se zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca predpostavlja njegova odgovornost ob izgubi delavčevih pravic. Povedano drugače: če ne bi bilo nezakonitega sklepa disciplinske komisije, zaradi katerega je upniku prenehalo delovno razmerje, bi si ta v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev predvideno osebno dovoljenje pridobil pravočasno in ne šele z 21.11.2001. Odgovornost za izpad upnikovih pravic v obdobju od 10.2.2001 do 21.11.2001 torej nosi dolžnik.
Razlogov, ki bi preprečevali izvršbo za obravnavano sporno obdobje, po povedanem ni. Terjatev upnika tudi v tem obdobju ni prenehala. Določil 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
ZPP člen 214, 214/1, 324, 324/4. ZTLR člen 54, 54/1. ODZ paragraf 473.
zahteva za varstvo zakonitosti - stvarna služnost - priznanje dejstev v vlogi - anticipirano priznanje - pogoji za upoštevanje priznanja dejstev - dejanska podlaga sodbe - dejansko stanje sodbe - osebna služnost rabe - nasprotovanje izvajanju služnosti
Predmet pravne presoje ne more biti dejstvo, da sta toženca že leta 1997 ob pot pričela postavljati ovire in jo tako zoževati. Res so to dejstvo tožniki zatrjevali že v tožbi. A je to tudi vse. Ne le, da se toženca na to t.i. anticipirano (vnaprejšnje) priznanje nista sklicevala, marveč sodišče tega dejstva tudi ni sprejelo v podlago svoje odločbe. To, da je del procesnega gradiva (kamor ga uvedejo stranke s /pravočasnimi/ trditvami), še ne pomeni, da je tudi del dejanskega stanja sodbe. Dejansko stanje sodbe predstavlja namreč le tista dejstva, na katera je sodišče oprlo svoj pravni zaključek po (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, in ki jih je (kot pravno pomembna), obravnavalo v razlogih sodbe.
ZIZ-A člen 18, 19.ZIZ člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2, 35/3, 166, 166/1.ZPP člen 17, 17/3.
spor o pristojnosti - izvršba - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine
Čeprav je sodišče sklep o nepristojnosti izdalo po uveljavitvi novele, je zmotno uporabilo tretji odstavek 35. člena ZIZ-A, saj lahko nova določba o krajevni pristojnosti glede na naravo časa za ugotavljanje te pristojnosti velja le za tiste izvršilne predloge, ki so vloženi po uveljavitvi novele.
S stališča sosporniškega intervenienta je sklep, s katerim mu je bila intervencija zavrnjena, po svoji naravi in učinkih enak kot sklep o zavrženju tožbe. Takšen sklep predstavlja sklep, s katerim je bil v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan in zoper katerega je revizija dopustna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik porotnik kot pravdna stranka
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik pri sodišču, pred katerim teče sporni postopek, ni tako tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega sodišča za sojenje v tej zadevi, posebej še, ker je bil predlog za delegacijo podan šele na osmem naroku.
prodajna pogodba - garancija - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odprava napak na vozilu - zamenjava vozila - zahteva za zamenjavo stvari - vračilo kupnine - odprava napak - razveza kupne pogodbe - razdrtje pogodbe - zakonske zamudne obresti - pravica do enakega varstva pravic - izvedba dokazov
Iz pravice do enakega varstva pravic res sledi dolžnost sodišča, da spoštuje zahtevo po enakopravnosti strank v dokaznem postopku, vendar to ne pomeni, da je dolžno izvesti prav vsak dokaz, ki ga stranki predlagata.
Okoliščina, da tožena stranka garancijskih zahtevkov ni zavračala, ni odločilna, saj napak kljub popravilom ni uspela odpraviti.
Ker tožena stranka v roku, ki je bil določen v garanciji, vozila ni popravila, je pravilen sklep, da je bil tožnik upravičen zahtevati zamenjavo vozila (504. člen ZOR), kar pa mu je tožena stranka ponujala le pod pogojem plačila uporabnine. Iz besedila tega člena jasno izhaja, da gre za zamenjavo stvari kot celote in ne za zamenjavo posameznih delov stvari, saj predstavlja zamenjava posameznih okvarjenih delov le način popravila okvarjene stvari.
Tožnik je že v letu 1997 toženo stranko opozoril da bo v primeru, da ne bo prišlo do zamenjave vozila, pogodbo razdrl. Od tedaj pa do razdrtja pogodbe je preteklo dovolj časa, da bi tožena stranka avto lahko popravila ali zamenjala. Zaradi neizpolnjene garancijske obveznosti je tožnik utemeljeno razdrl pogodbo. Učinke razdrte pogodbe sta sodišči pravično presojali na podlagi 132. člen ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07530
ZOR člen 73, 542, 550.ZPP člen 402, 402/4, 404, 404/1.
pogodba o leasingu - veljavnost pogodbe - obličnost - pisna oblika - konvalidacija - razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo
Pogodba o leasingu mora res biti sklenjena v pisni obliki, sodišču pa je bila predložena le pogodba s podpisi obeh tožencev, vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je zaradi pretežne izpolnitve pogodbe v skladu s 73. členom ZOR napaka v obliki sanirana. Toženec ne more uveljavljati neveljavnosti pogodbe zaradi okoliščine, ki je na njegovi strani. Gre za ugovor, da je bila pogodba neveljavno sklenjena, ker on ni izpolnil pogodbene obveznosti o sklenitvi kasko zavarovanja za avtomobil, pač pa naj bi to storil nekdo drug. Kršitev pogodbenih določb ene stranke ne more iti v škodo druge pogodbene stranke, zlasti pa ne more vplivati na samo veljavnost pogodbe, saj izpolnjevanje ali neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti pomeni, da je bila pogodba že sklenjena.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (tretji odstavek 189. člena ZOR). Gre za dokazni standard, ki nalaga ustrezno ravnanje tožniku.
povzročitev škode - vzročna zveza - konkurenca več vzrokov za nastanek škode - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - deljena vzročnost - pravno mnenje - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
Iz razlogov pritožbene odločbe jasno izhaja, da bi bila prisoja 5,200.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti pravilna in primerna, če ne bi bilo treba upoštevati, da je tožnica imela vrsto zdravstvenih težav pred nesrečo, ki se tudi delno manifestirajo v sedanjem zdravstvenem stanju. Sedanje stanje je po ugotovitvah izvedenca posledica v obravnavanem škodnem dogodku prejetega udarca v glavo in pretresa možganov do višine 50%, ostalo pa je treba pripisati tožničini osebnostni strukturi in prejšnjim zdravstvenim težavam. Gre torej za vprašanje deljene vzročne zveze. Ker so k tožničinemu sedanjemu zdravstvenemu stanju prispevali tudi njena osebnostna struktura in prejšnje zdravstvene težave, toženka ne more odgovarjati za tisti del škode, ki ga ni mogoče pripisati ravnanju voznika neznanega osebnega vozila.