Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Toženec je v pripombah k izvedenskemu mnenju decidirano vztrajal, da za razbremenitev "psihično lažje delo" in "kjer hrup ne presega 75 dBA" ni podlage v zbrani medicinski dokumentaciji, niti slednjega ne opravičuje opisani status tožnika pri oftalmologu, ortopedu, fiziatru in psihiatru. Gre za konkretno in dovolj določno opredeljeni pripombi, zaradi katerih je sodišče izvedenski organ utemeljeno pozvalo na izjasnitev. Izvedenski organ je v dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 20. 7. 2022 na podane pripombe konkretizirano odgovoril.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sklep.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - vročitev poziva - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - vročitev pravni osebi - izpodbijanje vročilnice - dokazno breme
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne tožena stranka, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.
zavrženje tožbe - stečajna masa - izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka
Intervenient utemeljeno opozarja ravno na specifično situacijo, ko je prišlo do prodaje poslovnega deleža zaradi oziroma v postopku prenehanja tožeče stranke, nekdanje družbenice tožene stranke. Intervenienta je potrebno šteti kot pravnega naslednika tožeče stranke, sicer bi bil onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic. V nasprotnem primeru ne bi bilo tožeče stranke, ki bi nadaljevala s postopkom in intervenient ne bi mogel intervenirati ter pomagati pri dokazovanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, to pa izključno zaradi izbrisa tožeče stranke po zaključku stečajnega postopka, na kar intervenient ni imel nobenega vpliva.
Res je, kot izpostavljajo pritožniki, da se bliža dan, ko bo obtoženi A. A. izpuščen na prostost zaradi prestane zaporne kazni. A zgolj zato v tem trenutku ni moč govoriti o tem, da ponovitvena nevarnost ni podana. Res je tudi kot izpostavljajo zagovorniki, da bi obtoženec teoretično že lahko zaprostil za predčasni odpust, kot tudi, da verjetno obstajajo formalni razlogo za ugodnost v smislu prostega izhoda, vendar to je zgolj špekulacija, ko ni dvoma, da se za odobritev predčasnega oziroma pogojnega odpusta, kot tudi za zavodske ugodnosti, zahtevajo tudi vsebinski pogoji. O danosti teh pogojev pa je v tem trenutku tvegano govoriti zlasti glede na pritožbeno neproblematizirane ugotovitve, o tem, da so zoper obtoženca v teku še drugi kazenski postopki.
ugovor po izreku roka - zavrženje ugovora - pravočasnost ugovora po izteku roka - plačilo dolga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno in ustrezno pojasnilo, da so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi. Prav tako je pravilno ugotovilo, da dolžnica v ugovoru po izteku roka ni izkazala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi in posledično na podlagi drugega odstavka 56. člena ZIZ ugovor po izteku roka utemeljeno zavrglo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku po uradni dolžnosti paziti na to, ali je bil dolg na način, ki ga je zatrjevala dolžnica (tj. s kompenzacijami, opravljenimi med upnikom in glavnim dolžnikom) že v celoti poravnan. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti paziti na morebitno prenehanje veljavnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izterjavo terjatve, glede katere se vodi izvršba (prvi odstavek 76. člena ZIZ), prav tako pa tudi, ali je bila terjatev morebiti poplačana v okviru izvrševanja sklepa o izvršbi. Morebitno prenehanje terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, še pred vložitvijo predloga za izvršbo, na podlagi izvedenih plačil glavnega dolžnika oziroma s kompenzacijo med glavnim dolžnikom in upnikom, pa se upošteva le na ugovor dolžnika, ki mora biti vložen pravočasno (drugi odstavek 56. člena ZIZ).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPIZ-2 člen 182, 182/2.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - bolezen
V času po izdaji dokončne odločbe ZPIZ je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki je vplivalo na njegovo delovno zmožnost v taki meri, da ni bil zmožen opravljati drugo delo niti po 4 ure dnevno.
prodaja nepremičnine dolžnika - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika
Sodna praksa je zavzela stališče, da je določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP kogentna norma in sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine odloči drugače, kot določa ZFPPIPP. Na drug strani pa dolžnikovi pravici do doma stojijo nasproti ustavne pravice upnikov do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave RS), katerih del je tudi (v razumnem roku dosežena) pravica do poplačila terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062005
ZPP člen 214, 308, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/1, 133, 133/3, 164, 169.
učinek sodne poravnave - učinek pravnomočne sodbe - ista zadeva (stvar) - identiteta spora - predmet sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - izbira načina povrnitve škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarno nadomestilo - povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - gradnja družinske hiše - splošna koristna dejavnost - neprerekana dejstva - prerekana dejstva - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - ugovor neobstoja vzročne zveze - sodba nima razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga pogodb - uporaba in razlaga pogodbenih določil - (ne)jasno pogodbeno določilo - odmera denarne odškodnine - amortizacija - sanacija ceste - vrednost del
ZPP v 308. členu določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. Če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, zavrže tožbo. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Vprašanje, ali gre za „isto stvar“, se tudi v razmerju do sodne poravnave rešuje po istih pogojih identitete zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana objektivna in subjektivna identiteta spora.
Pritožbeni očitek, da je tožnik zaradi sklenjene sodne poravnave omejen pri izbiri zahtevka, ker mu sodna poravnava omogoča zgolj zahtevati vzpostavitev v prejšnje stanje, zaradi česar je po mnenju pritožbe sodišče napačno uporabilo določilo 164. člena OZ, ni utemeljen, saj ima tožnik v skladu s to določbo pravico izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev v prejšnje stanje ali denarni zahtevek), objektivna identiteta med zahtevkom iz sodne poravnave in obravnavanim sporom pa ni podana. Le če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev v prejšnje stanje, oškodovanec ne more zahtevati plačila denarne odškodnine.
Ker sodba sodišča prve stopnje glede ugovora toženca o prekinitvi vzročne zveze med škodo na ograji in toženčevim ravnanjem nima razlogov, saj je sodišče zmotno štelo, da toženec ni prerekal obstoja vzročne zveze, se je v tem delu ne da preizkusiti.
Iz navedb pravdnih strank v postopku izhaja, da določilo 3. točke sodne poravnave razumeta vsaka drugače, sodišče pa v razlogih ni obrazložilo, ali so določila sodne poravnave jasna (prvi odstavek 82. člena OZ) ali pa je treba zaradi nejasnosti določila ugotavljati, kakšen je bil namen pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ), o čemer sta izpovedala toženec in priča - tožnikov oče.
Vse navedbe glede amortizacije in obogatitve so neutemeljene, saj ni dvoma, da je izvedenec v mnenju navedel dela, ki so potrebna za sanacijo ceste, zato so pritožbene navedbe, da bo tožnik obogaten za vrednost nove ceste, neutemeljene. OZ v 169. členu določa, da se pri odmeri odškodnine oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bilo škodljivega dejanja. Sodni izvedenec je na ustnem zaslišanju izrecno in jasno potrdil, da znesek, ki ga je izračunal v mnenju 6.300,00 EUR, predstavlja znesek, ki je potreben, da bi bilo s tem zneskom vzpostavljeno prejšnje stanje,
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00062006
URS člen 22. ZPP člen 12, 142, 142/4, 150, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29, 29/1, 29a, 58, 58/1.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do vpogleda v spis - opozorilna dolžnost sodišča o procesnih pravicah - neustrezna komunikacija - fikcija vročitve - odgovor na ugovor
Iz pravice do izjave (22. člen URS) izhaja, da mora imeti stranka realno in učinkovito možnost, da se seznani s procesnim gradivom, zato so fiktivne vročitve možne le izjemoma. Vročitev je sicer mogoče opraviti tako, da se pisanje pusti v nabiralniku (v primeru, da je stanovalec odsoten ali pa vročevalcu ne odpre), saj je v takšnem primeru utemeljena dovolj velika stopnja verjetnosti, da se bo naslovnik (ko pride domov) s pisanjem seznanil. Posebna pozornost sodišča pa mora biti podana, ko te možnosti stranka nima, ker se je sodno pisanje vrnilo sodišču.
V obravnavani zadevi se je bilo sodišče prve stopnje dolžno glede na poseben način vročitve, kjer upnik ni imel neposredne možnosti, da se seznani z ugovorom po izteku 15 dnevnega roka za dvig pisanja, pravočasno opredeliti do prošnje upnika tako, da bi ta lahko učinkovito sodeloval v postopku.
sprememba tožbe - materialno pravo - začetek stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena pogodba
Prvostopno sodišče je upoštevaje okoliščino, da se je tekom pravdnega postopka zoper prvo toženo stranko začel stečajni postopek, dovolilo predlagano spremembo tožbe (186. člen ZPP) in upoštevalo določilo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)2 glede spremembe tožbe zoper prvo toženo stranko.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v nadaljevanju v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke zoper prvo in drugo toženo stranko, saj je ugotovilo, da v konkretnem primeru ne pride v upoštev določba 253. člena ZFPPIPP3, ne gre za spremembo nedenarne terjatve v denarno, ampak gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo med prvo toženo in drugo toženo stranko po drugem odstavku 24.4 in 265. členu ZFPPIPP5 in denarno terjatev tožeče stranke, izhajajoč iz pravice do poplačila iz kupnine za prodana parkirna mesta. Pojasnilo je, da obveznost sklenitve pogodbe ni nedenarna terjatev, saj ne predstavlja izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedbe storitve (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Terjatev izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedba storitve nastane šele s sklenitvijo pogodbe, ki pa v konkretnem primeru ni bila sklenjena in tako terjatev še ni nastala. Tožeča stranka je namreč utemeljevala svoj zahtevek.
Prvostopno sodišče je s tem, ko je s sklepom z dne 27. 1. 2021 dopustilo spremembo tožbe s spremembo istovetnosti zahtevka iz prvotnega zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve in plačilo terjatve, sprejelo (napačno) materialnopravno stališče, da se zaradi začetka stečajnega postopka nad prvo toženo stranko nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika pretvori v denarno terjatev (po 1. odstavku 253. člena ZFPPIPP).
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izvenknjižna etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - darilna pogodba - ugotovitev lastninske pravice - adaptacija
Logičen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da darilna pogodba iz leta 1973 predstavlja pravno podlago le za nastanek etažne lastnine na stanovanju v prvem nadstropju, ne pa tudi za novo nastalo etažo, ki v času sklenitve darilne pogodbe ni obstajala. Ker sta tožnici utemeljevali nastanek dejanske etažne lastnine tudi na mansardnem stanovanju v tretji etaži (le) na darilni pogodbi, morebitne druge pravne podlage pa nista zatrjevali, je sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062591
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 310, 310/1.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zavrženje zasebne tožbe - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - pravica
Sodišče prve stopnje je v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da v opisu dejanja ni konkretizirana pravica, ki naj bi si jo obdolžena pravna oseba samovoljno vzela oziroma za katero bi mislila, da ji pripada.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063952
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 129.. ZMEPIZ-1 člen 87.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52, 57.
pravica do sorazmernega dela pokojnine - zavarovanje v tujini - pokojninska doba v Sloveniji - služenje vojaškega roka
Tožena stranka je v predsodnem postopku ugotovila, da je tožnik v Republiki Hrvaški dopolnil 28 let in 16 dni pokojninske dobe, v Republiki Sloveniji pa v času od 5. 3. 1980 do 10. 7. 1980 4 mesece in 6 dni pokojninske dobe. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je tožena stranka tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnila.
V ZPIZ-2 ni pravne podlage, da bi se čas služenja vojaškega roka, za katerega pri slovenskem nosilcu zavarovanje tudi niso bili plačani prispevki, štel v pokojninsko dobo.
Ob upoštevanju zadržanja zastaranja v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (to je 64 dni), ki je nastopilo na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel. Ker je torej v obravnavani zadevi kazenski pregon že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP obtožbo zoper oba obdolženca in obdolženo pravno osebo zavrnilo.
Prerekano dejstvo praviloma povzroči prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na stranko, ki ga zatrjuje, ki ga mora nadgraditi in podkrepiti, saj v tej fazi zgolj ponovitev pavšalne izjave o obstoju določenega dejstva več ne zadostuje.
Pravilo obličnosti vsekakor ni namenjeno razbremenjevanju ali izognitvi odgovornosti pooblaščenih predstavnikov profesionalnih subjektov za izrečene izjave in ustno sprejete zaveze.
Izjava volje hipotekarnega upnika, da se odreče hipoteki, mora biti popolnoma jasna in nedvoumna in mora biti podana od osebe, ki ima pooblastilo za izražanje njegove poslovne volje. Enako velja tudi za obljubo hipotekarnega upnika, da se bo odrekel hipoteki.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora sodišče izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe samo v primeru, ko toženec (vsebinski) spremembi nasprotuje, v kolikor pa se s spremembo strinja ali se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ni razloga za sodno intervencijo in gre za t. im. "tiho" spremembo. Tudi po pritožbeni oceni v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2022 ne gre za nasprotovanje modifikaciji tožbenega zahtevka po vsebini.
Skladno z Odvetniško tarifo, veljavno v času priznanja stroškov postopka, je bila spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obrazložene vloge po 2. točki tar. št. 16 OT mogoče priznati 225 točk.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/2, 389, 389/2-1. ZIZ člen 79/, 79/1-1.
osebni stečaj - namen postopka osebnega stečaja - konkurenca interesov - poplačilo upnikov - izvzetje iz stečajne mase - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Iz dolžnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo osebno vozilo nujno potrebno za dolžnikovo življenje in za življenje članov njegove družine. Pojasnila, iz katerih izhaja, da bi bila organizacija družinskega življenja lažje izvedljiva, pa za drugačno odločitev o predlogu za izvzem vozila iz stečajne mase ne zadoščajo.
zapuščinski postopek - nezadostno število izvodov vloge - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje vloge
Po določilu 106. člena ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD, morajo stranke vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, predložiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. V primeru, da po pozivu sodišča v določenem roku tega ne storijo, sodišče vlogo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZZK-1E člen 40, 48, 133, 161. ZDavP-2N člen 117.a.
predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina
Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).