zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine - odklonitev izplačila zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovanca - nastop zavarovalnega primera - tatvina vozila - predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera - pogodbena domneva - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Višje sodišče ne sledi tožnikovemu naziranju, da niti ni bil dolžan konkretno pojasnjevati okoliščin, zaradi katerih ni predložil obeh ključev. Določila Splošnih pogojev vzpostavljajo domnevo zavrnitve zahtevka za plačilo zavarovalnine iz uresničitve zavarovalnega rizika tatvine vozila, če ob vložitvi zahtevka niso priloženi vsi originalni in rezervni ključi. Sodišče prve stopnje je, ob upoštevanju sodne prakse na tem področju, pojasnilo, da gre sicer za izpodbojno domnevo, vendar je breme izpodbijanja na zavarovancu. Skope navedbe gredo tako nedvomno v škodo tožniku - zavarovancu, ki mora dokazati nastop zavarovalnega primera.
ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - taksa za pritožbo
Znesek ugodilnega dela sodbe, zoper katerega se pritožuje tožena stranka, presega znesek 140.000,00 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 853,00 EUR, upoštevaje količnik 2,4 pa 2.047,20 EUR. Posledično je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 11. 10. 2022 utemeljeno zavrnilo.
OZ v 1013. členu določa, da poroštvena izjava zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. V pisni obliki mora biti podana izjava, da bo porok izpolnil obveznost glavnega dolžnika in identifikacija obveznosti glavnega dolžnika.
Poroštvena izjava mora vsebovati identifikacijo obveznosti glavnega dolžnika tudi če gre za bodoče in pogojne terjatve glavnega dolžnika.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/5.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
sodna taksa - taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog
Tožena stranka je imela na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1 zoper nov plačilni nalog možnost vložiti ugovor iz vseh ugovornih razlogov, ki bi jih sicer lahko uveljavljala zoper prvi plačilni nalog, če ta ne bi bil razveljavljen (da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo), zato s samo razveljavitvijo prvega plačilnega naloga ni bilo v ničemer poseženo v njen pravni položaj. Ker okoliščina, da je sodišče po uradni dolžnosti razveljavilo prvi plačilni nalog in izdalo novega, ne vpliva na dejstvo, da je taksna obveznost za pritožbo po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZST‑1 nastala (že) ob vložitvi pritožbe 22. 7. 2022, plačilni nalog z dne 29. 8. 2022 tudi v tem smislu ni bil izdan preuranjeno.
načelo enakega obravnavanja upnikov - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - oškodovanje stečajnih upnikov
Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če od nje ne dobi obvestila o napačnem ravnanju. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz imenika odvetniške zbornice - prevzemnik pisarne - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Tožnica v pritožbi utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki glede zatrjevanega dejstva izbrisa odvetnika A. A. iz imenika ni opravilo poizvedb pri Odvetniški zbornici Slovenije, kot je to predlagala, temveč se je zadovoljilo z vpogledom v spletni imenik odvetnikov, kar niti ni dokaz, ki ga je za potrditev svojih navedb predlagala tožnica.
Ker je tožnica izvedbo dokaza z opravo poizvedb pri OZS pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje pravno pomembna dejstva, to je, da je bil odvetnik A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov, z dnem 28. 3. 2022 pa je njegovo pisarno prevzel njen sedanji pooblaščenec odvetnik D. D., je bil njen dokazni predlog tudi substanciran, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 11, 12, 13,. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 11,. ZPP člen 5, 213, 286b, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270, 272, 287. URS člen 22.
neizvedba predlaganih dokazov - vrnitev otroka - protipraven odvzem otroka - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - razveljavitev sklepa - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Postopek za vrnitev otroka po določbah Konvencije, ki ga izvede sodišče države, kamor je bil otrok neupravičeno odpeljan, poteka po določbah nacionalne zakonodaje, pri čemer je Ustavno sodišče RS v zadevi Up-377/01 z dne 3. 9. 2021 jasno zavzelo stališče, da se v postopku, kadar je treba odločati po Konvenciji zaradi hitrosti, ciljev in namena Konvencije uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanašajo na začasne odredbe. Tako je treba tudi v postopku odločanja po Konvenciji, ob siceršnjem upoštevanju namena le te, upoštevati tudi vsa temeljna načela in pravice postopka, ki teče po določbah ZIZ. Sicer je odločitev, izdana po Konvenciji začasna in izključuje prejudiciranje odločitve o določitvi pravic starševske skrbi, zato je tudi utemeljeno da se v tem postopku odloča z določeno nižjo stopnjo dokaznih standardov, torej s stopnjo verjetnosti, kot je to predvideno v 270. in 272. členu ZIZ za izdajo začasnih odredb.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi III Ips 84/2015 z dne 9. 12. 2016 pojasnilo, da je ima sodišče na podlagi 287. člena ZPP pooblastilo, da z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne s sklepom, ki mora biti obrazložen.
Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-419/10 z dne 2. 12. 2010, ko je odločalo o ustavni pritožbi zoper pravnomočen sklep o izdani začasni odredbi pojasnilo, da je tudi v postopku zavarovanja vročitev pripravljalnih vlog, v katerih so pravno relevantna dejstva nujna, s tem pa tudi priznanje primernega roka za izjavo o navedbah v zvezi s takšnimi trditvami, kar varuje bistveno vsebino pravice iz 22. člena URS.
SZ člen 116. ZVEtL člen 18, 19, 24, 27, 27/1, 27/1-4, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - poenostavljen postopek - status udeleženca v postopku - udeležba v nepravdnem postopku
Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1). Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).
ZDR-1 člen 33, 33/4, 91, 91/5, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103, 104.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40, 40/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - III. kategorija invalidnosti - ustrezna izobrazba - zavrnitev dokaznih predlogov
Niti ZZRZI niti ZDR-1 ne določata obveznosti delodajalca, da delovno mesto najde, prav tako ne opredeljujeta vsebine poizvedb, ki naj jih delodajalec opravi pri drugih možnih delodajalcih. ZZRZI določa zgolj dolžnost preverbe možnosti zaposlitve delavca pri drugih delodajalcih, kar je logično, saj delodajalec, ki pogodbo odpoveduje, nima nikakršne možnosti vplivati na kadrovsko politiko drugega delodajalca.
Določba 40. člena ZZRZI ne daje podlage za tolmačenje tožnice, da predstavlja ustrezno zaposlitev tudi zaposlitev na delovnem mestu, na katerem se zahteva nižja strokovna izobrazba. Takšnega tolmačenja pojma "ustreznosti zaposlitve" ne dopuščajo niti določbe ZDR-1, ki prav tako opredeljujejo pojem "ustrezno delo" oziroma "ustrezna zaposlitev" (npr. četrti odstavek 33. člena ZDR-1, peti odstavek 91. člena ZDR-1).
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - kumulativno izpolnjevanje pogojev - neizkazani pogoji - zavrnitev predloga
Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnica dodala k tožbi, ki je bila vsebinsko že zaključena s tožbenim zahtevkom in podpisom. Gre torej za ločen predlog, ki je glede verjetnosti obstoja terjatve vsebinsko povsem prazen in se niti ne sklicuje na predhodno podane tožbene trditve, na kar sodišče v svojem sklepu pravilno opozarja. Tudi ob manj strogem pristopu, ko bi sodišče verjetnost terjatve presojalo na podlagi tožbenih trditev, čeprav se predlog nanje ne sklicuje, pa tožnica ni izkazala nobene od nadaljnjih predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
ločitvena pravica - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Vsekakor pa ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno upošteval določila 83. člena Družinskega zakonika ter pravilno priznal ali prerekal terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico.
ZD člen 172, 172/1, 214, 216, 307, 307/1, 307/2. ZPP člen 392.
sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - vsebina in obseg dednega dogovora - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - pravna narava sodne poravnave - nedopustna pritožba - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Sklepa o dedovanju pritožnik sploh ne izpodbija. V delu, v katerem izpodbija vsebino sodne poravnave, pa pritožba ni dopustna. Da je dedni dogovor lahko širši – tak, da njegova vsebina ne predstavlja samo delitve zapuščine, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Prav in samo del dogovora, ki ne predstavlja dogovora o delitvi zapuščine (in zato ne vpliva na vsebino sklepa o dedovanju) izpodbija pritožnik. Tudi v tem delu pritožba ni dopustna, tako kot ni dopustna pritožba zoper odpravek sodne poravnave.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dodatni sklep o dedovanju - dobra vera pravnega naslednika - raziskovalna dolžnost - skrbnost
Navedba sodišča prve stopnje, da je C. C. (eden od dedičev in sedaj eden od tožnikov) pri podaji predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju "slepo sledil uradni osebi" je povsem neprepričljiva. Nadalje velja, da je bilo tako v tem predlogu, kot v izdanem sklepu o dedovanju jasno in očitno navedeno, da se nanaša na določene parcele, ki so bile v lasti zapustnika zgolj do 1/2. Da se dediča s tem podatkom ne bi seznanila in da dodatnega sklepa o dedovanju nista prebrala, je neverjetno ter s stališča zahtevane skrbnosti nesprejemljivo. Neutemeljeno je zato stališče izpodbijane sodbe, da tedaj nista pridobila nobene informacije, ki bi od njiju terjala kakšno "posebno skrbnost". Po oceni pritožbenega sodišča so bile opisane okoliščine takšne, da so pri C. C. in B. B. zagotovo vzbudile dvom glede izključnega lastništva po očetu podedovanih nepremičnin. Že to je dovolj, da bi morala reagirati z ustreznim raziskovanjem teh dejstev. Ker tako (kot sama zatrjujeta) nista ravnala, njuna zmota o izključni pripadnosti predmetnih nepremičnin ni mogla biti več opravičljiva. Posest je še pred iztekom priposestvovalne dobe izgubila značaj dobrovernosti. Pogoji za priposestvovanje zato niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062133
ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 380. ZGD-1 člen 521, 521/1. URS člen 22.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - pasivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe - izdaja sklepa - pravica do izjave - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega, da je bila prvo tožena stranka že izbrisana iz sodnega registra, ugotovilo, da ni podana njena pasivna procesna legitimacija in da niso izpolnjeni pogoji za priznanje lastnosti stranke s pravnim učinkom v tej pravdi (76. člen ZPP). Če sodišče sposobnosti biti stranka ne prizna, o tem sicer lahko izda ločen sklep, ni pa nujno. Zato sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o zavrženju tožbe zoper prvo toženo stranko, iz katerega je konkludentno razvidna njegova odločitev, da prvo toženi stranki sposobnosti biti stranka ni priznalo, tožeče stranke ni bilo dolžno seznanjati s svojimi stališči glede izpolnjevanja pogojev po tretjem odstavku 76. člena ZPP oziroma ji dati možnost izjave.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/1.
stroški in nagrada sodnega cenilca - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Kot utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na katere konkretne okoliščine obravnavane zadeve je oprlo svojo odločitev, da cenilcu prizna nagrado za zelo zahtevno cenitev, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je nagrado cenilcu odmerilo na podlagi njegove zahteve, prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Pravilnika, nato pa odločilo, da cenilcu za izdelavo izvida na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika pripada 525,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zahtevnost izdelave cenitve (očitno) ocenilo kot zelo zahtevno in cenilcu v zvezi z izdelavo pisne cenitve priznalo nagrado, ki presega osnovno nagrado v višini 350,00 EUR. Odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem zato ni mogoče preizkusiti.
ZZZDR člen 5a, 103, 106, 106/1, 129. DZ člen 290, 290/1. ZPP člen 413.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - varstvo koristi otroka - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - preživninsko breme - začasna določitev preživnine - potrebe otroka - nujno preživljanje otroka - začasna odredba o stikih - pravica do stikov otroka s starši - pravica staršev do stikov z otrokom - bivanje v tujini - telefonski stiki z otrokom - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - prehodne določbe DZ - dokončanje že začetih postopkov
Redni telefonski stiki so torej ključnega pomena za korist otrok, ki mora biti temeljno vodilo pri ravnanju staršev, drugih oseb, državnih organov ter nosilcev javnih pooblastil (5.a člen ZZZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL00063975
ZUreP-2 člen 245. ZNP-1 člen 9. ZPP člen 13, 13/1.
status javnega dobra - grajeno javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ugotovitvena odločba občinskega organa - upravni postopek - izdaja odločbe med postopkom - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - pravilnost upravne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna upravna odločba - nična upravna odločba - sodelovanje v upravnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - nemožnost sodelovanja stranke v postopku - prekinitev nepravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - napotitev na pravdo ali drug postopek - upravni spor o zakonitosti odločbe - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo
Sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1.
nagrada in stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - nekonkretiziran pritožbeni očitek
Pritožnica odmeri nagrade in stroškov konkretizirano ne nasprotuje, zgolj posplošeno zatrjuje, da so stroški izvedenke previsoki. Pritožbeno sodišče je opravilo presojo tako priznane nagrade kot tudi stroškov, ter ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Pravilnika.
vmesni sklep - postopek vzpostavitve etažne lastnine - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor na pripombe
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora biti tudi vmesni sklep o primernosti strokovne podlage, ki ga sodišče izda na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, vsebinsko popolno obrazložen. To pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem postopku glede na to, da so v spisu že tri strokovne podlage, natančno pojasniti o primernosti katere strokovne podlage odloča, na kateri pravni podlagi in zakaj. Določno bo moralo odločiti, ali odloča o popravku dosedanje strokovne podlage ali o vsebinsko novi – spremenjeni strokovni podlagi in zakaj je do nje prišlo. Odgovoriti bo moralo tudi na pripombe pritožnika, ki doslej v postopku še ni dobil vsebinskega odgovora sodišča, zakaj so neutemeljene.
Strokovna podlaga je odločilnega pomena za katastrske vpise obravnavanih nepremičnin. Vsebinska presoja (tehnične) primernosti izdelane strokovne podlage, vključno s presojo relevantnosti ugovorov udeležencev zoper izdelano strokovno podlago, je pridržana sodišču. Prostor in čas za obravnavo vsebinskih pripomb udeležencev zoper strokovno podlago je v sodnem postopku, sodišče je dolžno na pripombe udeležencev odgovoriti ob presoji primernosti izdelane strokovne podlage.
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožničino tezo o navideznosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki naj bi prikrivala darilo. Pri tem je ustrezno težo pripisalo zlasti času nastanka pogodbe, ki je bila sklenjena skoraj devet let pred zapustničino smrtjo, nadalje dejstvu, da je toženka skrbela za zapustnico in njene potrebe že po smrti zapustničinega moža, ter še, da je zapustnica bolj kot tožnici zaupala toženki.