Edina dedinja po svojih starših (starih starših A. A. in tožnice) je bila njuna hči B. B., ki je postala lastnica vrnjenega premoženja že na dan pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člena ZDen). Dne 30. 9. 2013 je podala dedno izjavo, ki se je štela za izjavo o odstopu njenega dednega deleža (celotne dediščine) njenima otrokoma (A. A. in tožnici), vsakemu do polovice (drugi odstavek 136. člena ZD), saj je izjavila, da se odpoveduje dedovanju po pokojnih starših in da prepušča dedni delež (dediščino) sinu A. A. in hčerki (tožnici), in sicer vsakemu do polovice. Ta izjava je bila nepreklicna (prvi odstavek 138. člena ZD) in je veljala za celotno materino premoženje, katerega dedinja bi bila po njenih starših (prim. II Ips 17/2020), razveljavitve te dedne izjave pa mati ni zahtevala (drugi odstavek 138. člena ZD). To pomeni, da je bila delitev dediščine med A. A. in tožnico (za vsakega do polovice) izvršena že na podlagi te dedne izjave njune matere ter sta A. A. in tožnica že tedaj postala solastnika denacionaliziranega premoženja, vsak do polovice (prim. tudi podoben položaj po četrtem odstavku 146. člena ZD). Poseben dogovor o delitvi dediščine med A. A. in tožnico (da postaneta solastnika vsak do polovice) zato sploh ni bil potreben.
Ob določilu oporoke, da zapustnik zapušča (vse) svoje premoženje toženki, se prvemu sodišču v tej pravdi ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem, katero (svoje) premoženje je oporočitelj zapustil toženki.
ugotovitev služnostne pravice - služnost hoje in vožnje - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - namestitev zapornice - motenje posesti - sodno varstvo posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev ovire - dostop do parcele - zabojnik - očitna pisna pomota - poprava parcelne številke - neprerekana dejstva - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - izrek sklepa o motenju posesti - določljivost izreka
Tožena stranka je s tem, ko je zaprla pot, ki vodi po parceli 894/4 k. o. X in tožečim strankam onemogočila dosedanji način uporabe poti in s tem posest na njej ter dostop do njihovih objektov, motila posest tožečih strank. Tožena stranka mora vzpostaviti prvotno stanje s tem, da odstrani kovinske stebričke, ki jih je postavila, ter vrniti odstranjene zabojnike za smeti.
Tožena stranka se je v postopku branila s tem, da do motenja parcel 894/4 in 894/12, obe k. o. X, sploh ni prišlo, ker je tožečim strankam uredila nov dostop do njihove posesti, tekom postopka pa ni v ničemer problematizirala, da zabojniki za smeti v zahtevku niso dovolj specificirani. Iz poteka pravde je moč zaključiti, da je toženi stranki znano, vrnitev katerih zabojnikov za smeti zahteva tožeča stranka. Sklep o motenju posesti je tako v delu izreka, s katerim se toženi stranki nalaga vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja s tem, da vrne zabojnike za smeti na parcelo 894/12 in se v bodoče vzdrži takih in podobnih motilnih dejanj, vsaj določljiv.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - višina dolga - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - preizkus po uradni dolžnosti
Pritožbena navedba v toženčevi laični pritožbi, da znesek, ki ga je dolžan plačati, ni pravilen, ker je del dolga že plačal, je usmerjena v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00062391
ZDR-1 člen 107, 107/1.. ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 418, 421.
regulacijska začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - direktor - redna likvidacija - izbris pravne osebe iz sodnega registra - poplačilo upnikov
Z zatrjevanjem, da v posledici nezakonitih ravnanj po zaključenem postopku likvidacije toženec ne bo več obstajal, do tedaj pa bo razprodal vse premoženje, zaradi česar v primeru ugodilne sodbe v delovnem sporu ta ne bo izvršljiva, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bo brez izdane začasne odredbe uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, oziroma da mu bo nastala težko nadomestljiva škoda. Tožnik je namreč že verjetnost obstoja terjatve neuspešno utemeljeval s sklicevanjem na nezakonita ravnanja toženca v zvezi z likvidacijskim postopkom. Poleg tega razprodajo in razdelitev premoženja toženca uveljavlja zgolj na pavšalni ravni.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 163, 177. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - prehodna določba
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (prvi odstavek 177. člena ZD v zvezi z 99. členom ZS). Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami (114. člen ZS). Te so določene v ZPUZSO.
Razbrati je, da ima obdolženčevega zagovornica v mislih kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar s pritožbo ni mogoče soglašati. Navedene kršitve so namreč podane, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej o tistih dejstvih, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora sodišče navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe.
ZGD-1 člen 296, 296/4, 384, 384/2, 528, 528/2. ZPre-1 člen 6, 6/4, 6/4-1, 68, 68/1, 68/2.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - izključitev manjšinskih delničarjev - konzorcij delničarjev - prevzem delniške družbe - poprevzemno obdobje - lastne delnice - objava sklica skupščine delniške družbe - delničarjeva pravica do obveščenosti
Objava sklica skupščine v Uradnem listu RS ni več možna. Zato v primeru, če statut družbe še vedno določa objavo sklica skupščine v Uradnem listu, je sklic pravilno objavljen, če je objavljen na spletni strani AJPES.
Glede izključitve manjšinskih delničarjev se posebnost ureditve v ZPre-1 nanaša le na kogentnost določb o višini denarne odpravnine, če 1.) je bil 90% prag dosežen na podlagi uspešne prevzemne ponudbe in 2.) je sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev sprejet v treh mesecih po objavi izida uspešne prevzemne ponudbe. Tudi v primeru izključitve v poprevzemnem obdobju se pri izračunu praga za izključitev manjšinskih delničarjev ne upoštevajo lastne delnice družbe.
Ker je višina odpravnine v poprevzemnem obdobju kogentno določena, zatrjevana kršitev pravice do obveščenosti na njen položaj v smislu izkupička za prenesene delnice ne vpliva, saj je namen predložitve dokumentov po tretjem odstavku 386. člena ZGD-1 ravno v tem, da se delničarji lahko prepričajo o primernosti denarne odpravnine.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - postavitev kolizijskega skrbnika - neplačilo predujma - rok za plačilo predujma - umik tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - deklaratorni učinek sklepa
Ni podlage za zavrženje tožbe zaradi neplačila predujma za stroške kolizijskega skrbnika. Tožba zoper tretjo toženo stranko je bila še pred iztekom postavljenega roka za plačilo umaknjena.
ZS člen 36, 36/3, 71, 71/2. ZD člen 132, 142, 145. SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - obveznosti etažnega lastnika - pravnomočen sklep o dedovanju - trenutek prehoda zapuščine na dediča - odgovornost dediča - dolg zapuščine - ugovor pasivne legitimacije - akt sodne uprave - letni razpored sodnikov - razporeditev sodnikov - spor majhne vrednosti
Ker dedna pravica na dediče preide ipso iure, v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), je sodišče prve stopnje toženca utemeljeno štelo za etažnega lastnika (torej lastnika posameznega dela stavbe in solastnika njenih skupnih delov), in s tem zavezanca za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 30. člena SZ-1), tudi stroškov, nastalih pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Odločilno je, da dedič s trenutkom prehoda zapuščine nanj (s smrtjo zapustnika) pridobi vsa lastninska upravičenja, zato je zavezanec za plačilo stroškov, ki izvirajo iz podedovanega premoženja, četudi v obdobju nastanka stroškov s premoženjem ni upravljal (imel pa je to možnost – prim. 145. člen ZD). Vtoževane stroške je kot obveznost, nastalo po smrti toženčeve mame, šteti za dolg zapuščine, za katerega odgovarja toženec kot dedič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062074
ZGD-1 člen 328, 503, 503/1, 503/4, 511. ZIZ člen 267. ZPP člen 151, 151/1, 272, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 343, 341/1, 343/4.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - predujem za kritje stroškov postopka - tožba družbenika - actio pro socio - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - pravni interes kot procesna predpostavka - pravice manjšinskih družbenikov - nedopustna pritožba - ugovor litispendence - pasivna legitimacija - družbeniška tožba - začasna odredba - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Vprašanje pasivne legitimacije se presoja po materialnem in ne po procesnem pravu in so predmet presoje ob meritornem obravnavanju in odločanju o uveljavljanem tožbenem zahtevku, zato je zmotno pritožbeno stališče, da pri prvotoženi, drugotoženi, tretjetoženi in petotoženi stranki ni podana procesna predpostavka in bi moralo sodišče tožbo zoper njih zavreči že po predhodnem preizkusu tožbe. Sicer pa pritožnica sama (pravilno) navaja, da je družbeniško tožbo mogoče vložiti zoper družbenika in da je v obravnavanem primeru to četrtotožena stranka. Z ugovorom pasivne legitimacije oziroma vprašanjem, ali so tožene stranke subjekti obveznosti po materialnem pravu, pritožnik v tej fazi postopka torej ne more uspeti.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožniki, da predstavlja postopek za izdajo začasne odredbe del rednega pravdnega postopka. Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom ali po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (267. člen ZIZ). V predmetni zadevi so po vloženi tožbi tožniki vložili še predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Po prvem odstavku 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Sodna praksa je v takem primeru zavzela stališče, da je postopek zavarovanja znotraj pravdnega postopka akcesoren postopek, katerega uspeh je odvisen od rešitve o glavni stvari, zato tudi stroški zavarovanja sodijo med pravdne stroške (VSL II Cp 4897/2008, I Cp 1730/2019, I Cp 2062/2013).
Ker je v primeru družbeniške tožbe dolžnost založitve predujma za stroške postopka na družbi, v korist katere je taka tožba vložena (četrti odstavek 503. člena ZGD-1), se izkaže, da v obravnavanem primeru zavarovanja nedenarne terjatve z začasno odredbo v delu tožbe, ki je ni mogoče opredeliti kot actio pro socio, za stroške postopka zavarovanja ni mogoče bremeniti družbe, v korist katere je bila tožba s tožbenim zahtevkom iz 2. točke tožbenega predloga vložena. To pa posledično pomeni, da so stroške sodne takse za postopek zavarovanja dolžni nositi tožniki.
postopki zaradi insolventnosti - sodne počitnice / poletno poslovanje - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - tek pritožbenega roka - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodišče prve stopnje je s sklepom, na katerega se je nanašala pritožba, ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno, odločalo o predlogih pritožnika skladno z določbami ZIZ, pri tem pa ni šlo za postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.
Postopek za izdajo potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti je potrebno šteti kot samostojni postopek znotraj postopka, v katerem je nastala sodna odločba, na katero se izdaja potrdila (ali uporaba pravnih sredstev v zvezi s tem) nanaša.
Pritožbeni rok za pritožbo zoper sklep, s katerim odloča sodišče skladno z določbami 42. in 42.a člena ZIZ, pa čeprav gre za odločanje v zvezi s sodnimi odločbami, ki so izdane znotraj postopka zaradi insolventnosti, v času poletnega poslovanja ne teče.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 177, 177/1. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku - okrajna sodišča - območje sodnega okraja - katastrska občina - prebivališče zapustnika
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
postopek za delitev stvari v solastnini - delitev solastnih nepremičnin - predlog za delitev solastne stvari - vsebina predloga za delitev solastnine - sprememba predloga v nepravdnem postopku - udeleženci nepravdnega postopka - vstop stranke v postopek - razširitev predloga na dediče - subjektivna razširitev predloga - sprememba tožbe (predloga) - soglasje novega toženca za vstop v pravdo - soglasje udeleženca za vstop v postopek
Pravila glede naknadne spremembe strank, ki veljajo v pravdnem postopku in po katerih je vključitev nove osebe v pravdo pogojena z njenim soglasjem (drugi odstavek 191. člena ZPP), v nepravdnem postopku niso uporabljiva. V sodni praksi je že utrjeno stališče, da za razširitev predloga na novega udeleženca ni potrebno soglasje te osebe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1. ZDZdr člen 61, 61/2, 62, 62/5.
plačilo za delo izvedenca - priprava na ustno podajanje mnenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - nujnost pregleda
Po določilu petega odstavka 62. člena ZDZdr izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1-1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47. ZDZdr člen 61, 61/2, 62, 62/5.
duševna bolezen - izvedenec psihiatrične stroke - stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - stroški nepravdnega postopka - stroški in nagrada sodnega izvedenca - izvedensko mnenje - sodna ocena izvedenskega mnenja - ustno in pisno izvedensko mnenje - študij spisa - zahtevnost izvedenskega mnenja - medicinska dokumentacija - pregled zdravstvene dokumentacije
Izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - trditvena podlaga
Tožeča stranka nastanka težko nadomestljive škode, ki bi jo začasna odredba lahko preprečila, ni konkretizirala. Navedla je, da ji je dolžnik onemogočil dostop do trgovine in s tem opravljanje dejavnosti v poslovalnici, v posledici česar ji nastaja škoda. Onemogočeno poslovanje gospodarskega subjekta, na kar se v bistvu sklicuje, še ne pomeni, da je takšna škoda težko nadomestljiva. Tudi navedba vrednosti prodajnih artiklov, ki se nahajajo v trgovini, ni povezana s samo škodo, enako pa velja za „spraševanje“ tožeče stranke, ali so artikli, glede na prekrita stekla, še v trgovini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061924
ZPP člen 8, 339, 339/1.
prodaja terjatve - vrednost terjatve - plačilo za izvedeno delo - provizija - višina provizije - dokazovanje - elektronska komunikacijska sredstva - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča - račun kot enostranska listina - račun kot dokazna listina - vsebina pogodbenega razmerja
S pritožbeno navedbo, da naj bi prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju dogovora o višini plačila neutemeljeno podelilo večjo težo izpovedbi zakonitega zastopnika toženke kot pa pisnim dokazom tožnika, pritožnik uveljavlja relativno bistveno kršitev 8. člena ZPP. Kršitev te postopkovne določbe je podana le, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva. Ker o tem, katera dejstva šteje za dokazana, sodišče odloči na podlagi vseh dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka, zgornji pritožbeni očitek ni utemeljen.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da račun kot enostranska listina še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja, lahko pa dolžnikovo postopanje ob prejemu upnikovega računa predstavlja dokaz o vsebini sklenjenega pravnega posla, kot to smiselno opozarja pritožnik.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00062047
ZP-1 člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/3, 62, 62-2, 65, 65/4, 66, 66/2, 92, 92/2, 115, 115/2, 154, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZDCOPMD člen 32, 32/1, 32/1-6, 32/2, 32/2-2, 32/8, 40č, 40č/1, 41. ZFU člen 2, 14, 14/1, 14/1-11, 25, 25/1, 25/2, 25/4. URS člen 22, 29. Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom člen 32, 32/3.
odločba o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do izjave - voznik kot zastopnik tuje obdolžene pravne osebe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nezakonito pridobljen dokaz - finančna preiskava - pregled prevoznega sredstva - načelo kontradiktornosti
Skladno z drugim odstavkom 92. člena ZP-1 je voznik, ki je vozil prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekršek, podal izjavo v svojem imenu in v imenu tuje pravne osebe, zato pravni osebi ni bila odvzeta pravica do izjave.
Upoštevajoč potek dogodkov, kot ga je opisal kot priča zaslišani finančni preiskovalec (da je bil dajalec impulzov nameščen v menjalniku vozila in ga je videl, ko je šel pod vozilo), in opredelitev pojmov v 2. členu ZFU o finančnem nadzoru in finančni preiskavi ter pojma pooblaščene uradne osebe in glede na določbe prvega, drugega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZFU, ki določajo, kaj obsega pregled prevoznega ali prenosnega sredstva in kakšna so pooblastila pristojne finančne uprave v primeru, ko se pojavijo razlogi za sum kršitve predpisov, so neutemeljene pritožbene navedbe o nezakonito pridobljenih dokazih.
ZDZdr člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje izvedenca - zdravstveni pregled - pregled zdravstvene dokumentacije - izvedensko mnenje - stroški in nagrada izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled listin - pregled dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zahtevnost mnenja
Po določilu petega odstavka 62. člena ZDZdr izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika. Da te postavke ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz določila petega odstavka istega člena, po katerem je izvedenec do plačila za pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja upravičen že, če na narok pristopi, pa je ta preložen, in to poleg nadomestila za čakanje na narok in povračila stroškov prihoda, ne da bi izkazoval samostojno dodatno pripravo na podajanje mnenja. Gre torej za nagrado izvedencu za udeležbo na naroku in ustno podajanje predhodno že izoblikovanega mnenja, na kar kaže tudi sorazmerno nizka vrednost te nagrade (38 EUR), ki je neodvisna od zahtevnosti mnenja.