sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje lastnega zdravja - kritičen odnos - poseg v osebno svobodo - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - izvedenec psihiatrične stroke - načelo izbire milejšega ukrepa
Tožnica zaradi narave svoje duševne motnje huje ogroža svoje zdravje, pri čemer navedene motnje in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, zlasti ker je pritožničina presoja realnosti in njena sposobnost obvladovati svoje ravnanje zaradi duševne motnje hudo motena.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. DZ člen 83, 83/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve - zavrnitev predloga - zavarovalna začasna odredba - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj nevarnosti - konkretizirana nevarnost - objektivna nevarnost
Tožnica s tožbo na podlagi prvega odstavka 83. člena DZ, kot upnica toženca, zahteva ugotovitev, da vozilo in dve nepremičnini, katerih lastnica je toženka, sodijo v skupno premoženje tožencev in da znaša delež (in solastni delež) vsake od strank ½. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve tega (po njeni trditvi) skupnega premoženja. Gre torej za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je na podlagi upravičenja, ki ga tožnici daje že citirani 83. člen DZ, zagotoviti predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve do toženca. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre zato za zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen ZIZ).
Pritožnica v pritožbi utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da bi morala za verjeten izkaz nevarnosti po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ zatrjevati (in izkazati) konkretno ravnanje druge toženke, ki bi (vsaj z verjetnostjo) kazalo na to, da bo z nepremičninami in vozilom razpolagala. V obravnavani zadevi gre namreč za zavarovanje nedenarne terjatve, pri katerem ni pomembno, kdo je povzročitelj nevarnosti, ki grozi (t. i. objektivna nevarnost). Vir nevarnosti je sicer največkrat res ravnanje dolžnika, je pa tak vir lahko tudi ravnanje tretjega ali kaj drugega. Mora pa biti nevarnost glede vira konkretizirana. Povedano drugače: za obstoj objektivne nevarnosti mora biti zatrjevano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik s premoženjem, katerega lastnik je, lahko razpolagal. Pri tem tudi ni potrebno, da se je ob vložitvi predloga to, kar bo onemogočilo ali precej otežilo izvršbo, že začelo; sodišče presoja potencialno ogroženost v prihodnosti. Po presoji pritožbenega sodišča objektivno nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ predstavlja zatrjevano slabo premoženjsko stanje prvega toženca v povezavi z dejstvom, da sta toženca zunajzakonska partnerja.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 177, 177/1. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku - okrajna sodišča - območje sodnega okraja - katastrska občina - prebivališče zapustnika
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
ZGD-1 člen 403, 403/1. ZSReg člen 29, 29-1, 36, 36/1, 39, 39-1.
likvidacija gospodarske družbe - sklep registrskega sodišča - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - upravičena oseba za vložitev predloga
Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pritožnik utemeljuje pravni interes za pritožbo kot nekdanji zakoniti zastopnik pri subjektu vpisa in s položajem upnika subjekta vpisa.
Pravni interes v zvezi s položajem zakonitega zastopnika pred C. C. bi pritožnik lahko uveljavljal le v registrskem postopku o vpisu nje kot zakonite zastopnice subjekta vpisa.
Pritožnikov pravni položaj kot upnika je varovan z njegovo pravico, da v postavljenem roku prijavi terjatev do subjekta vpisa. S pritožbo zoper izpodbijani sklep registrskega sodišča pa zase ne more doseči boljšega pravnega položaja, kot ga ima kot upnik.
začetek postopka osebnega stečaja - obrazloženost sklepa - domneva vročitve - domneva o vročitvi - fikcija vročitve - domneva insolventnosti
Ker dolžnica v 15-tih dneh po prejemu predloga ni izjavila, da z upničinim predlogom soglaša, niti ni ugovarjala, da ni insolventna in da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče domnevalo, da je dolžnica insolventna in nad njo začelo postopek osebnega stečaja ter imenovalo upravitelja.
S fikcijo vročitve velja zakonska domneva, da je dolžnica z vsebino predloga za začetek postopka osebnega stečaja seznanjena. Ker dolžnica na predlog ni odreagirala z ugovorom, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, velja zakonska domneva, da je dolžnica insolventna. Glede na tako zakonsko domnevo, ki izhaja iz predpostavke, da dolžnica s trditvami in dokazi v predlogu soglaša, se je obsežna sodna praksa zadovoljila z nižjim standardom obrazloženosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - okoliščine konkretnega primera - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - restriktiven pristop - vlaganje sredstev - zloraba procesnih pravic - sposobnost razsojanja - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se lahko začne po uradni dolžnosti, če so podane okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena ZNP-1). Odrasla oseba potrebuje skrbnika, kadar zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Ker že uvedba postopka, neodvisno od njegovega poznejšega izida, pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe, mora biti presoja okoliščin, potrebnih za njegov začetek po uradni dolžnosti, vedno restriktivna.
Utemeljen razlog za začetek uradnega postopka pomeni visoko stopnjo arktikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da oseba potrebuje skrbnika. Dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da je tožnik vložil več tožb, ki jih obravnava pobudnik, samo zase ne zadošča. Iz sklepa ni razvidno, v kakšnem časovnem obdobju so bile tožbe vložene, kakšna je njihova vsebina, kdo so tožene stranke, še manj pa, da so pritožnikovi zahtevki očitno neutemeljeni. Ni jasno, ali pritožnik z vlaganjem tožb morda (le) zlorablja svoje procesne pravice, ali pa gre v resnici za njegovo značajsko napako, zaradi katere pritožnik ni sposoben preudarne presoje in bi zato, glede na svoje slabo premoženjsko stanje in stroškovne posledice morebitnega neuspešnega pravdanja, utegnila škoditi njegovim pravicam in koristim.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1. ZDZdr člen 61, 61/2, 62, 62/5.
plačilo za delo izvedenca - priprava na ustno podajanje mnenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - nujnost pregleda
Po določilu petega odstavka 62. člena ZDZdr izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00062047
ZP-1 člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/3, 62, 62-2, 65, 65/4, 66, 66/2, 92, 92/2, 115, 115/2, 154, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZDCOPMD člen 32, 32/1, 32/1-6, 32/2, 32/2-2, 32/8, 40č, 40č/1, 41. ZFU člen 2, 14, 14/1, 14/1-11, 25, 25/1, 25/2, 25/4. URS člen 22, 29. Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom člen 32, 32/3.
odločba o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do izjave - voznik kot zastopnik tuje obdolžene pravne osebe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nezakonito pridobljen dokaz - finančna preiskava - pregled prevoznega sredstva - načelo kontradiktornosti
Skladno z drugim odstavkom 92. člena ZP-1 je voznik, ki je vozil prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekršek, podal izjavo v svojem imenu in v imenu tuje pravne osebe, zato pravni osebi ni bila odvzeta pravica do izjave.
Upoštevajoč potek dogodkov, kot ga je opisal kot priča zaslišani finančni preiskovalec (da je bil dajalec impulzov nameščen v menjalniku vozila in ga je videl, ko je šel pod vozilo), in opredelitev pojmov v 2. členu ZFU o finančnem nadzoru in finančni preiskavi ter pojma pooblaščene uradne osebe in glede na določbe prvega, drugega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZFU, ki določajo, kaj obsega pregled prevoznega ali prenosnega sredstva in kakšna so pooblastila pristojne finančne uprave v primeru, ko se pojavijo razlogi za sum kršitve predpisov, so neutemeljene pritožbene navedbe o nezakonito pridobljenih dokazih.
postopki zaradi insolventnosti - sodne počitnice / poletno poslovanje - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - tek pritožbenega roka - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodišče prve stopnje je s sklepom, na katerega se je nanašala pritožba, ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno, odločalo o predlogih pritožnika skladno z določbami ZIZ, pri tem pa ni šlo za postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.
Postopek za izdajo potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti je potrebno šteti kot samostojni postopek znotraj postopka, v katerem je nastala sodna odločba, na katero se izdaja potrdila (ali uporaba pravnih sredstev v zvezi s tem) nanaša.
Pritožbeni rok za pritožbo zoper sklep, s katerim odloča sodišče skladno z določbami 42. in 42.a člena ZIZ, pa čeprav gre za odločanje v zvezi s sodnimi odločbami, ki so izdane znotraj postopka zaradi insolventnosti, v času poletnega poslovanja ne teče.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-3, 38, 38/1-1, 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/4, 49, 49/5, 49/7. ZPP člen 249.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - pisno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - pisna izdelava izvida in mnenja - nagrada za čas potovanja - potni stroški - nagrada za ogled - brezplačna pravna pomoč - plačilo stroškov iz proračuna
Tožnici je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku, zato se plačilo izvedenki izplača iz proračunskih sredstev.
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar tožena stranka z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni zmogla tega dokaznega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061272
ZIZ člen 187, 187/1. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 376, 386, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 80.
javna dražba nepremičnin - kdo ne more biti kupec - dolžnik - predkupni upravičenec - kupec na prisilni javni dražbi - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Ker dolžnik ne more biti kupec, na javni dražbi tako ne more sodelovati kot predkupni upravičenec. Povsem pravilno mu sodišče prve stopnje tako ni vročilo odredbe o prodaji kot "predkupnemu upravičencu", saj to niti ni.
Ker je z začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti, je od odgovora na vprašanje ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061688
OZ člen 52, 72, 72/1, 73, 73/1. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-3. ZPP člen 163, 163/4, 185, 185/1, 286a, 286a/5.
ustni dogovor - dovoljenje za izbris hipoteke - prenehanje hipoteke - obvezna sklenitev pogodbe v pisni obliki - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - prekoračitev pooblastila - prekluzija navedb in dokazov - nedovoljena sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
Druga tožena stranka je v postopku med drugim tudi navajala in dokazovala, da I. I. in J. J. za sklenitev ustne pogodbe o izdaji izbrisnih pobotnic nista imela pooblastila prvo tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem materialnopravno zmotno zaključilo, da bi takšen ugovor prva oziroma druga tožena stranka morali uveljavljati zoper g. I. I. in go. J. J. in ne zoper tretje osebe (tožečo stranko).
ZD člen 210, 210/1, 212, 212-1. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - sporna dejstva o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - nadaljevanje prekinjenega postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka na naroku - sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju
Sodišče je izdalo sklep o dedovanju, čeprav je sporni obseg zapuščine in ugovori o vračunavanju daril v dedni delež. Zato je bilo treba sklep o dedovanju razveljaviti.
Pri pravici do starševskega nadomestila gre za pokrivanje primarnega socialnega tveganja starševstva, pri pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek pa je primarnemu socialnemu tveganju dodano še sekundarno socialno tveganje odvisnost od oskrbe drugega. Gre torej za istovrstni dajatvi, ki "pokrivata" isto socialno tveganje starševstva. V sistemu socialne varnosti ni dopustno istočasno prejemanje nadomestil, ki nadomeščata izpad dohodka.
Pravilno je razlogovanje sodišča, da za poseg v tožničino pravico za nazaj toženka ni imela zakonske podlage niti v določbah ZUP niti v določbah ZSDP-1.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061970
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12.
opravljanje dela v splošno korist - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - vikend zapor
V ponudbi številnih argumentov za ekskulpacijo ignorance pozivov A. in sodišča pritožba nekritično spregleda, da okoliščina, kdaj bo obsojeni nastopil in opravljal delo v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi eventualno imel čas in voljo, da bi delo v splošno korist vendarle opravil, saj bi vsi njegovi interesi morali biti podrejeni izključno izpolnjevanju obveznosti po pravnomočni sodbi.
Sodišče prve stopnje je sprejeto odločitev, da obsojeni ni osebnostno urejen do takšne mere, da bi mu bilo mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja kazni ne bo zlorabil, oprlo na več okoliščin, ki se vežejo tako na njegovo osebnost, kakor tudi na izvršeno kaznivo dejanje, kar je ustrezno pojasnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065947
KZ-1 člen 45.a, 49, 58, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - priznanje krivde - kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - pozitivna prognoza - teža kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Pozitivna prognoza pri storilcu zato ne more biti ključni razlog za izrek sankcije opominjevalne narave, temveč je treba v prvi vrsti upoštevati težo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. V zvezi s tem pa pritožnica utemeljeno opozarja na obdolženčevo grobo kršitev cestnoprometnih predpisov, zlati vožnjo pod vplivom alkohola, ki je po statističnih podatkih eden od najbolj pogostih vzrokov za prometne nesreče. Povsem utemeljena pa je tudi njena primerjava s postopkom o prekršku, kjer bi obdolženec bil deležen strožje sankcije kot sedaj v predmetnem, kazenskem postopku.
ZPP člen 213, 243, 254, 254/3.. ZZVZZ člen 85.. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 125/1, 126, 126/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - zavrnitev dokaznih predlogov - nejasnosti v izvedenskem mnenju - stroški upravnega postopka - delna razveljavitev sodbe
Pritožbenega sodišča mnenje izvedenca v delu, ko je slednji ocenil, da je prvotožnik zmožen za delo, ne prepriča. Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljena pritožbena graja, da izvedensko mnenje ni jasno, zakaj za sporno obdobje prvotožniku bolniški stalež ni priznan, kljub temu da se zdravstveno stanje prvotožnika od takrat, ko mu je bil odobren bolniški stalež, pa do operacije naj ne bi spremenilo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 127, 129.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1.. ZUP člen 42, 129, 129/1.
nujno zdravljenje - povračilo stroškov - zdravila - dedovanje premoženjske pravice
Tožnica ne uveljavlja zase pravic iz zdravstvenega zavarovanja, temveč uveljavlja povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi zdravljenja zavarovanca v tujini. Kot dedinja po pokojnem zavarovancu uveljavlja izvedeno premoženjsko pravico iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki je v trenutku smrti pokojnega prešla nanjo.
Tožnica uveljavlja pravno korist, ki jo ima kot dedinja po pokojnem zavarovancu, ki je bil v času nujnega zdravljenja upravičen do določenih pravic skladno z veljavnimi predpisi. Omenjeno pa je predmet vsebinske obravnave zadeve, ki pa jo tožena stranka ni opravila.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 154, 163, 188, 188/3. ZOdv člen 17, 17/1, 17/5.
stroški za postavitev začasnega zastopnika - pravica odvetnika do nagrade - brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - odvetniška tarifa - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Iz pritožbenih navedb ni razbrati konkretnega očitka glede odmerjenih stroškov, na splošno izražen očitek, da se v kriznih časih (časih vedno večje draginje) nagrad ne izplačuje, pa ni utemeljen.
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi, v primeru, da izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, pa je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.