KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065947
KZ-1 člen 45.a, 49, 58, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - priznanje krivde - kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - pozitivna prognoza - teža kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Pozitivna prognoza pri storilcu zato ne more biti ključni razlog za izrek sankcije opominjevalne narave, temveč je treba v prvi vrsti upoštevati težo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. V zvezi s tem pa pritožnica utemeljeno opozarja na obdolženčevo grobo kršitev cestnoprometnih predpisov, zlati vožnjo pod vplivom alkohola, ki je po statističnih podatkih eden od najbolj pogostih vzrokov za prometne nesreče. Povsem utemeljena pa je tudi njena primerjava s postopkom o prekršku, kjer bi obdolženec bil deležen strožje sankcije kot sedaj v predmetnem, kazenskem postopku.
udarec - škodni dogodek - telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - enotna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - sosedski spor - premoženjska škoda - stroški zdravljenja - rehabilitacija - zamudna sodba - nedovoljen pritožbeni razlog - nedopustne pritožbene novote
Ni potrebno ločeno odmeriti odškodnino za primarni in sekundarni strah. Odmeri se enotna odškodnina.
Okoliščine, ki jih je navedel tožnik v tožbi, niso takšne intenzivnosti in trajanja, ki bi utemeljevalo prisojo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Čeprav je šlo za konflikt med pravdnima strankama ob opravljanju del na meji, to ne pomeni, da udarec toženca ne more pomeniti posega v osebnostne pravice tožnika in da gre za tako neznaten poseg, ki ne upravičuje prisoje odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00062320
ZDSS-1 člen 63, 72, 75.. ZPIZ-2 člen 3.
pravica do starostne pokojnine - zavrženje tožbe - dokončna odločba zavoda kot procesna predpostavka za dopustnost vložitve tožbe
Pri zahtevi tožnice za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, ki bi jo tožnica lahko samostojno uveljavila v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožničina zahteva se nanaša na dejstvo, da zakon omogoča, da se poleg časa prebitega v obveznem zavarovanju, v zavarovalno dobo všteje tudi nekatera obdobja izven delovnega razmerja, ki jih zakon taksativno našteva. Kot pravilno izpostavlja toženec, bo lahko tožnica znižanje starosti zaradi skrbi za otroka uveljavljala v postopku, ki se bo začel na njeno zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, tj. v postopku dejanske upokojitve. Ob morebitnem nestrinjanju z odločbo toženca, bo imela tožnica na voljo vsa pravna sredstva.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 104, 104/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - primeren izvršilni naslov za izvršbo - obstoj terjatve do dolžnika - razveza pogodbe po samem zakonu - razlaga jasnih pogodbenih določil
Drži sicer, da je skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (primerjaj 17. člen ZIZ). Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne sme niti ugotoviti. Nasprotno, vsebino domnevnega izvršilnega naslova mora izvršilno sodišče ugotoviti že zato, da lahko presodi, ali sploh lahko dovoli predlagano izvršbo. Da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, mora terjatev namreč sploh obstajati (prim. prvi odstavek 21. člena ZIZ). Ob tem, da sta se stranki izrecno dogovorili, da se v primeru, da nasprotna stranka kljub pozivu oziroma v dodatnem roku iz poziva ne sklene glavne pogodbe, predpogodba šteje za razvezano, sodišče prve stopnje, ki je v celoti (in ne le paricalno) vezano na vsebino zatrjevanega izvršilnega naslova, izvršbe ni moglo dovoliti, saj je iz predlogu za izvršbo priloženih listin jasno razvidno, da izterjevana terjatev niti ni nastala.
Določilo drugega odstavka 104. člena OZ, po katerem lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev, ni kogentne narave, stranki pa sta se v pogodbi sami dogovorili za drugačno posledico nesklenitve glavne pogodbe po dodatnem pozivu na sklenitev nasprotni stranki.
Kot sporne določbe pogodbe oziroma sodne poravnave je treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo ali glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. Dodatna razlaga je torej potrebna le, če je pogodbeno določilo objektivno nejasno oziroma dvoumno, ker gre za razlago izvršilnega naslova, pa so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago.
Obtoženca imata skladno s pritožbeno zatrjevanim pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma do sojenja v razumnem roku. Če jima tega ni mogoče zagotoviti, se mora pripor odpraviti.
Obtoženca namreč ne smeta biti omejena v svoji pravici do osebne svobode zgolj zato, ker sodišče ne more, pa čeprav iz objektivnih razlogov, končati kazenskega postopka.
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar tožena stranka z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni zmogla tega dokaznega bremena.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 127, 129.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1.. ZUP člen 42, 129, 129/1.
nujno zdravljenje - povračilo stroškov - zdravila - dedovanje premoženjske pravice
Tožnica ne uveljavlja zase pravic iz zdravstvenega zavarovanja, temveč uveljavlja povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi zdravljenja zavarovanca v tujini. Kot dedinja po pokojnem zavarovancu uveljavlja izvedeno premoženjsko pravico iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki je v trenutku smrti pokojnega prešla nanjo.
Tožnica uveljavlja pravno korist, ki jo ima kot dedinja po pokojnem zavarovancu, ki je bil v času nujnega zdravljenja upravičen do določenih pravic skladno z veljavnimi predpisi. Omenjeno pa je predmet vsebinske obravnave zadeve, ki pa jo tožena stranka ni opravila.
Sodišče druge stopnje se strinja z zaključki izpodbijanega sklepa, da se po stališču sodne prakse ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450.a člena ZKP nanaša izključno na postopek pogajanj v smeri sporazuma o priznanju krivde, ki nato ni bil sklenjen, če pa predsednik senata zavrne sklenjeni sporazum o priznanju krivde, se sporazum iz spisa ne izloča, prav tako se ne izločajo listine, ki izkazujejo predhodno in kasneje preklicano priznanje krivde, kar je primerljivo z že opisanimi procesnimi okoliščinami v obravnavani zadevi.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 154, 163, 188, 188/3. ZOdv člen 17, 17/1, 17/5.
stroški za postavitev začasnega zastopnika - pravica odvetnika do nagrade - brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - odvetniška tarifa - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Iz pritožbenih navedb ni razbrati konkretnega očitka glede odmerjenih stroškov, na splošno izražen očitek, da se v kriznih časih (časih vedno večje draginje) nagrad ne izplačuje, pa ni utemeljen.
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi, v primeru, da izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, pa je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravno pomembna dejstva - dokazi
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
ZPP člen 11, 11/1, 115, 115/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 24, 266.
preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - izločitvena pravica - odstop od pogodbe
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba strogo presojati, na obravnavano zadevo pa vpliva tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče prednostno obravnavati tudi zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik. Še posebej je to treba upoštevati v obravnavani zadevi, ko uveljavitev izločitvene pravice lahko predstavlja oviro za prodajo v stečajnem postopku.
Od pravdne stranke, na predlog katere je celo že bil preložen narok zaradi službenih obveznosti (pred tem pa vsaj dvakrat iz zdravstvenih razlogov), pa se pričakuje tudi, da si bo našla pooblaščenca, ki jo bo lahko zastopal na naroku, pri čemer je imela vsekakor dovolj časa od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do samega naroka. Odsotnost pritožnika z naroka zaradi službene poti tako resnično ni predstavljala upravičenega razloga v smislu prvega odstavka 115. člena ZPP, ponovna preložitev naroka pa bi preveč posegla tudi v pravico tožene stranke (in njenih upnikov) do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS.
Če je pravdna stranka tako zaposlena, da že na drugi zaporedni razpisani narok zaradi službenih obveznosti naj ne bi mogla priti, je od dovolj skrbne stranke pričakovati, da se bo o nasprotnikovih navedbah pisno izjavila in to ne more pomeniti nepotrebnega kopičenja vlog.
Tožeča stranka ne trdi, da bi izločitveno, torej lastninsko pravico, pridobila s priposestvovanjem ali na drug izviren način, prav tako ne, da bi šlo za fiduciarne posle v smislu 3. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti – plačila kupnine – tudi ni mogoč po tem, ko je terjatev za plačilo kupnine zastarana že skoraj 20 let.
ZPP člen 11, 184, 185, 185/1, 186.. ZDSS-1 člen 20, 41, 41/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razširitev tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - nedovoljena sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - načelo hitrosti postopka - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo spremembe tožbe. Predmetni spor za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je po svoji naravi kompleksen in dokazno obsežen, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bolj smotrno, da se druge zahtevke, ki jih tožnica uveljavlja s spremenjeno tožbo, torej odškodninski spor, ki temelji na povsem drugi dejanski in pravni podlagi ter dokaznih sredstvih, ne obravnava v tej pravdi, saj je prvo toženec spremembi tožbe izrecno nasprotoval.
V predmetni zadevi delovno sodišče ne more odločati o sporih med fizičnimi osebami (zaposlenimi), saj zanje ni stvarno pristojno, niti ni pristojno za odločanje o odškodninski odgovornosti med fizičnimi osebami zaradi potencialne škode, ki bi si jo povzročili kot sodelavci. Če zaradi spremenjenih okoliščin med postopkom pride do situacije, da je pristojno sodišče druge vrste (na primer sodišče splošne pristojnosti, kot je to v konkretnem primeru), se mora specializirano sodišče (delovno sodišče) izreči za stvarno nepristojno.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški zdravljenja - odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - zdravljenje v tujini
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zdravljenje v tujini.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - spor iz delovnega razmerja - nepristojnost
Četudi tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe navaja, da je vtoževane zneske toženi stranki plačala na podlagi pogodbe civilnega prava, je za odločitev o pristojnosti ključno, da je njena terjatev dobila podlago v pravnomočni odločitvi delovnega sodišča, da je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00061345
ZMZPP člen 48, 48/3, 86, 86/1, 86/2. ZPP člen 29. DZ člen 152, 152/1, 239, 262, 270. ZTuj-2 člen 32, 32/4. ZPPreb-1 člen 2, 2-3. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5. Haaška konvencija z dne 13. januarja 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb (2000) člen 5.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost slovenskega sodišča - tuj državljan - spor z mednarodnim elementom - zavrženje predloga - stalno prebivališče - kriterij stalnega prebivališča - običajno prebivališče - začasno skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - prenehanje starševske skrbi - začasni ukrepi - nujni ukrep - prijavljeno stalno prebivališče - začasno bivanje v Sloveniji - kolizijska pravila - varstvo pravic osebnosti
Sodišče prve stopnje pojem stalno prebivališče tolmači pretogo oziroma preveč restriktivno. Razume ga le v upravnopravnem smislu (nepravilno ga enači s pojmom prijavljeno stalno prebivališče), in ne odgovori na vprašanje, ali je v Republiki Sloveniji središče življenjskih interesov nasprotne udeleženke.
Namen skrbništva, v povezavi z okoliščinami konkretnega primera (skrbništvo predlaga mati za svojo 19 – letno hči, ki zaradi motnje v duševnem razvoju potrebuje stalno skrb in nadzor), utemeljuje širšo razlago pojma stalno prebivališče v smislu drugega odstavka 86. člena ZMZPP, in sicer razlago, ki je bližje pojmu običajnega prebivališča (habitual residence).
ZIZ člen 11, 11/1, 175, 189, 189/3, 191, 191/3, 192, 192/1, 192/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do izjave - vročanje pisanj - vpogled v spis - plačilo kupnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - varstvo kupca nepremičnine - najemna razmerja - sestava sodišča
Res prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan.
Sodišče dolžniku ni vročilo svojih pisanj in pisanj drugega najugodnejšega ponudnika med postopanjem po tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko se torej po tem, ko najugodnejši ponudnik ne plača kupnine, na upnikov predlog k položitvi kupnine pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika. ZIZ vročanja teh pisanj dolžniku niti ne predpisuje, poleg tega pa se dolžnikov položaj v takih primerih sam po sebi v ničemer ne spreminja – dolžnikova nepremičnina je še vedno prodana z namenom poplačila njegove obveznosti, spremeni se le kupec, ki se mu nepremičnina domakne in nato izroči. Na dolžniku je zato breme, da pojasni in konkretizira, kako je nevročitev teh pisanj vplivala na njegov položaj in možnost uveljavljanja njegovih pravic v smislu, da mora ob uveljavljanju take kršitve opredeljeno povedati, kaj bi uveljavljal v morebitni izjasnitvi do pisanj sodišča in naslednjega najugodnejšega ponudnika in predvsem, ali in kako bi njegove navedbe vplivale na izpodbijano odločitev. V pritožbi dolžnik v to smer ne podaja popolnoma nobenih navedb in pojasnil, dodati pa je še, da se je z vsemi pisanji sodišča in novega kupca nenazadnje že pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi seznanil, saj je vpogledal v spis.
Dejstvo pravočasnega plačila kupnine sodišče po uradni dolžnosti preveri pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in izid te preverbe tudi zapiše v obrazložitvi sklepa o izročitvi.
Pri določitvi roka za izpraznitev in izročitev nepremičnine je treba upoštevati položaj obeh strank, torej upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, in tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine. Še posebej pa mora sodišče upoštevati položaj kupca, ki na nepremičnini pridobi lastninsko pravico, in tudi vse druge konkretne okoliščine primera.
Dolžnik glede svoje obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine in glede primernosti za to določenega roka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v nepremičnini posluje najemnik, ki jo uporablja v turistične namene in ima objekt zapolnjen do konca leta 2022. Njegova obveznost je namreč v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen - višina določene kazni
Pritožnica, ki opozarja, da je bil obdolženi neenakomerno obravnavan glede na drugo kazensko zadevo, v kateri je bil obdolženemu za enak primer izrečena nižja stranska denarna kazen, ne more biti uspešna, saj je po oceni pritožbenega sodišča izrečena stranska denarna kazen v obravnavani zadevi povsem pravična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061409
ZIZ člen 42, 42/2, 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 98, 98/1, 99, 283, 397, 514.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - spor med družbeniki - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - verjetnost obstoja terjatve - sklic skupščine - veljavnost sklica skupščine - prekinitev - odpoklic poslovodje - vročanje pravni osebi - vročitev sklepa - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zastopanje pravne osebe
Oblikovanje nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo je stvar družbene pogodbe in če ni oblikovan, njegovo vlogo opravljajo družbeniki. ZGD-1 v določbah o družbi z omejeno odgovornostjo napotuje na uporabo 283. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje se je zato materialnopravno pravilno sklicevalo na ta člen.
Družbeniki že po zakonu zastopajo družbo, razen če se jim upravičenje za zastopanje odvzame. A. A. je zato, tudi na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine o podelitvi pooblastila za vodenje poslov v toženki, ne pa zgolj zaradi tega, saj je edina preostala družbenica, upravičena zastopati toženko.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da družbenik ne more samovoljno, mimo določil družbene pogodbe, odločati o spremembi pogodbeno določenega roka prekinitve skupščine, če o tem ne doseže sporazuma s sodružbenico.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - pravilna vročitev - pooblaščenec za vročitve
Za zaključek, da gre za pooblaščenca za vročitve, pa ni mogoče sklepati na podlagi indicev, temveč morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek 89. člena ZUP.
razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - napotki pritožbenega sodišča - vezanost sodišča prve stopnje na materialnopravno mnenje sodišča druge stopnje - pravno nasledstvo - pripojitev - vpis pripojitve v sodni register - izpisek iz sodnega registra - izbris vpisa - vezanost na pravnomočni sklep - učinek pravnomočnosti sklepa
Kljub temu, da višje sodišče sodišču prve stopnje vrne zadevo v novo sojenje, pa sodišče prve stopnje ni vezano na pravna stališča in dejanske zaključke, ki jih je v isti ali kateri koli drugi zadevi že podalo višje ali katerokoli drugo sodišče (pa tudi na svoja iz razveljavljene sodbe ne), seveda pa mora argumentirano razložiti, zakaj se z njimi ne strinja. Ta možnost oziroma pravica (kot izraz načela neodvisnosti iz 125. člena Ustave Republike Slovenije) je še toliko večja, kadar v prvem sojenju niso bili presojeni vsi dokazi, ki so bili izvedeni, pa ti kažejo na drugačne pravne zaključke.