Tožnik se je dela lotil z za lastno varnost neskrbnim načinom in s tem prispeval k nastanku škode. Ker imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo, ni materialnopravno pravilna porazdelitev odgovornosti v sodbi sodišča prve stopnje, ampak narekuje pravilna uporaba materialnega prava (tretji odstavek 153. člena OZ) tožnikov prispevek v višini 33 odstotkov, kot se zavzema toženec v pritožbi.
Toženec v pritožbi pravilno navaja, da odločitev tožnika o neuveljavljanju pravice do starostne pokojnine ne more biti v breme toženca. Oškodovančeva dolžnost zmanjševanja škode je eno od načel odškodninskega prava, ki je uzakonjeno v 171. členu OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062851
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prikrajšanje delavca za pravico - plačilo prispevkov za socialno varnost - neplačilo - višina neplačanih prispevkov
Iz opisa očitanega dejanja je jasno razvidno, katerim delavcem in v katerem časovnem obdobju prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili plačani. Na ta način sta subjekt in vsebina prikrajšanja v zadostni meri specificirana ter obdolžencu omogočata tudi ustrezno obrambo. Višina neplačanih prispevkov oziroma osnove za njihov obračun pa za ugotovitev obstoja prikrajšanja pravic delavcev ni odločilna in ni zakonski znak, zato izostanek te navedbe v opisu kaznivega dejanja ne pomeni nezadostne in neustrezne konkretizacije očitanega kaznivega dejanja.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje - ovira za odpust obveznosti - izbris iz kazenske evidence - pravilnost podatkov iz kazenske evidence
Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače, kot izključno na podlagi podatkov iz kazenske evidence. Predvsem pa stečajno sodišče ni pristojno za presojanje in odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker tega vprašanja ni mogoče rešiti v stečajnem postopku, tudi ne more biti pravno upoštevna pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pred izdajo zavrnitvenega sklepa dolžnici dati možnost, da se izreče o nameravani odločitvi ter sanira morebitne nepravilne vpise v kazenski evidenci.
Tožbeni zahtevek se nanaša le na izbris lastninske pravice, vpisane v korist tožene stranke, ki je bila kupec v zadnji prodajni pogodbi in hkrati zahteva, da se lastninska pravica vpiše na tožečo stranko. Na ta način v resnici preskakuje zemljiškoknjižne položaje, ker je bil med toženo in tožečo stranko pri sporni nepremičnini vknjižen tudi A. A. Posledica ugoditvi takšnemu tožbenemu zahtevku ne bi bil le izbris zadnje vknjižbe v korist tožene stranke, ampak tudi njenega zemljiškoknjižnega prednika A. A. Za izbris A. A. bi morala tožeča stranka tožiti tudi njega.
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13, 13/1, 186, 186-10, 190, 190/1, 190/8. ZPPreb-1 člen 26, 26/1.
priznanje tuje sodne odločbe - vročitev odločbe - začasno prebivališče - stalno prebivališče - naslov za vročanje
Ker je storilka v času vročanja odločbe tujega prekrškovnega organa imela poleg začasnega prebivališča prijavljeno tudi stalno prebivališče, pri tem pa naslov začasnega prebivališča ni prijavila tudi kot naslov za vročanje, se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v ključno dejstvo za priznanje odločbe tujega prekrškovnega organa, ki je bila izdana v nenavzočnosti storilke, in sicer ali je bila storilka z navedeno odločbo sploh ustrezno osebno seznanjena, torej ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 13. člena ZSKZDČEU-1, ki morajo biti podane glede na 10. točko 186. člena ZSKZDČEU-1.
ZPP člen 13, 270, 270/3, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 363, 482, 482/1, 482/1-1.. ZGD-1 člen 515, 515/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 21.
razdružitev postopkov - določitev stvarne pristojnosti - gospodarski spor - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - poslovodna oseba - razrešitev direktorja - predhodno vprašanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se zahtevek v zvezi s presojo odpoklica in razrešitve z mesta poslovodne osebe ne nanaša na delovnopravne predpise, saj sklep o odpoklicu tožnika z mesta poslovodje z dne 3. 5. 2022 nima narave delovnopravnega temveč korporacijskega akta, sprejetega na podlagi tretjega odstavka 515. člena ZGD-1 in bo torej za presojo njegove utemeljenosti potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb. Posledično je sodišče pravilno odločilo, da o pravilnosti in zakonitosti odpoklica oziroma razrešitve direktorja ni pristojno odločati delovno sodišče.
Zakonitost sklepa o odpoklicu ne predstavlja nujno predhodnega vprašanja v zvezi z zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja. Slednje je odvisno od določil pogodbe o zaposlitvi. Sicer pa niti določba 13. člena ZPP niti določba 21. člena ZDSS-1 ne izključuje možnosti, da se delovno sodišče v tem okviru opredeli do utemeljenosti razloga za odpoklic.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 38, 38/1, 225, 225/2, 225/4. ZPP člen 152.
pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nedenarna obveznost - predujem za kritje stroškov - sklep o plačilu predujma - namen izvršilnega postopka - izvršba zaradi dosege dejanj - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršilni stroški - oprava dejanj na dolžnikove stroške
Upnik je pridobil izvršilni naslov in je sodišče na njegovi podlagi dovolilo izvršbo za dosego nadomestnega dejanja, založen pa je bil tudi predujem v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ. Sedaj je nadaljevanje postopka stvar upnika, ki ga je sodišče pooblastilo, da na dolžnikove stroške izvedbo del zaupa nekomu drugemu. To, da navedena določba govori o dolžnikovih stroških, seveda še ne pomeni, da bi upnik izvedbo potrebnih del vnaprej plačeval iz založenega predujma, običajno je namreč, da v sodnih postopkih vnaprej stroške plača sama stranka (tako npr. prvi odstavek 38. člena ZIZ in 152. člen ZPP). Besedna zveza »na dolžnikove stroške« pomeni, da bo stroške teh del, ko se bo napravil končni obračun in ko bo sodišče preverilo upravičenost stroškov, ki (in ko) jih bo priglasil upnik, kril dolžnik. Namen predujma je zgolj ta, da si upnik s tem zagotovi, da bo stroške opravljenih del res pokril dolžnik in da mu ne bo treba na koncu še predlagati izvršbo za izterjavo tako nastalih stroškov. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca. Bistveno je torej, da se po opravljenih dejanjih preveri upravičenost priglašenih stroškov in šele na tej podlagi s sklepom tudi odmerijo nadaljnji izvršilni stroški, potem pa se priznani stroški nakažejo iz založenega predujma upniku. Vse to v ničemer ne omejuje pravice upnika do učinkovite izvršbe: kot je že bilo rečeno, je v trenutni fazi postopka realizacija izvršilnega naslova v rokah upnika. Iz že opisanih razlogov pa upnik stroškov, ki mu bodo s tem nastali, ne more črpati iz predujma.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00063679
ZDR-1 člen 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.. ZJU člen 16.. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ko tožeči stranki po vrnitvi na delo 29. 1. 2019 oziroma po 31. 12. 2018 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017. Tožena stranka se svoje odgovornosti za škodo ne more razbremeniti z zatrjevanjem, da je ravnala v skladu z zakonom, tj. z zakonom, s katerim je kot država (v tem individualnem delovnem sporu je država tudi delodajalec) nepravilno prenesla določbo Direktive. Država ne sme imeti koristi od kršitve prava unije na škodo delavca. Ravnanje tožene stranke je bilo zato protipravno, čeprav je bilo v skladu z ZDR-1.
ZIZ člen 11, 11/1, 175, 189, 189/3, 191, 191/3, 192, 192/1, 192/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do izjave - vročanje pisanj - vpogled v spis - plačilo kupnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - varstvo kupca nepremičnine - najemna razmerja - sestava sodišča
Res prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan.
Sodišče dolžniku ni vročilo svojih pisanj in pisanj drugega najugodnejšega ponudnika med postopanjem po tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko se torej po tem, ko najugodnejši ponudnik ne plača kupnine, na upnikov predlog k položitvi kupnine pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika. ZIZ vročanja teh pisanj dolžniku niti ne predpisuje, poleg tega pa se dolžnikov položaj v takih primerih sam po sebi v ničemer ne spreminja – dolžnikova nepremičnina je še vedno prodana z namenom poplačila njegove obveznosti, spremeni se le kupec, ki se mu nepremičnina domakne in nato izroči. Na dolžniku je zato breme, da pojasni in konkretizira, kako je nevročitev teh pisanj vplivala na njegov položaj in možnost uveljavljanja njegovih pravic v smislu, da mora ob uveljavljanju take kršitve opredeljeno povedati, kaj bi uveljavljal v morebitni izjasnitvi do pisanj sodišča in naslednjega najugodnejšega ponudnika in predvsem, ali in kako bi njegove navedbe vplivale na izpodbijano odločitev. V pritožbi dolžnik v to smer ne podaja popolnoma nobenih navedb in pojasnil, dodati pa je še, da se je z vsemi pisanji sodišča in novega kupca nenazadnje že pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi seznanil, saj je vpogledal v spis.
Dejstvo pravočasnega plačila kupnine sodišče po uradni dolžnosti preveri pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in izid te preverbe tudi zapiše v obrazložitvi sklepa o izročitvi.
Pri določitvi roka za izpraznitev in izročitev nepremičnine je treba upoštevati položaj obeh strank, torej upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, in tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine. Še posebej pa mora sodišče upoštevati položaj kupca, ki na nepremičnini pridobi lastninsko pravico, in tudi vse druge konkretne okoliščine primera.
Dolžnik glede svoje obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine in glede primernosti za to določenega roka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v nepremičnini posluje najemnik, ki jo uporablja v turistične namene in ima objekt zapolnjen do konca leta 2022. Njegova obveznost je namreč v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.
Če se naslovnika pisanja ne najde, je vročitev odraslemu članu gospodinjstva veljavno opravljena vročitev. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika, po ustaljeni in enotni sodni praksi nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
gradbena pogodba - končni obračun - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane pritožbene navedbe - stroški postopka - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - pritožba zoper popravni sklep
Izvedenec je v postopku dokazno sredstvo, izvedensko mnenje pa je dokaz. Dokazno oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj izvaja sodišče (8. člen ZPP). Sodišče in ne izvedenec je torej tisto, ki opravi presojo, katera dejstva štejejo za dokazana, pri tem pa mora ostati znotraj trditvene podlage strank (7. člen ZPP) ter upoštevati pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP).
Ni pravilna interpretacija, da je izvedenec ugotovil, da tožeča stranka naj ne bi pravilno izpolnila svoje obveznosti po Dogovoru. Pravilna izpolnitev obveznosti je pravno vprašanje, na pravna vprašanja pa odgovarja sodišče in ne izvedenec.
Odvetniška tarifa (2003) člen 19,. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 37, 37/2, 42. ZOdvT člen 19.
stroški zagovornika - nagrada za zastopanje na naroku - zasliševanje prič - več prekrškov - pojasnila o uporabi tarife
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.
Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje.
sprememba tožbe - poseben sklep o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je tretje toženki, ki je podala odgovor na predlagano subjektivno spremembo tožbe, stroške odmerilo s sklepom z dne 30. 3. 2022 z obrazložitvijo, da je tretje toženka podala odgovor na predlagano subjektivno spremembo tožbe in je po prejemu sklepa z dne 23. 3. 2022 priglasila stroške postopka. Pravilno opozarja tožnica v pritožbi, da je tretje tožena stranka že v vlogi odgovor na (spremenjeno) tožbo z dne 14. 2. 2022, s katero je izrecno nasprotovala spremembi tožbe, tudi priglasila stroške vloge. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje lahko o stroških postopka tretje toženke odločilo že v sklepu z dne 23. 3. 2022 in ni bilo razloga za izdajo posebnega sklepa o stroških tretje toženke.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - znižanje odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - sprememba sodbe na drugi stopnji
Očitno je sodišče prve stopnje prevelik pomen pripisalo temu, da je izvedenec tožničino zmanjšanje življenjskih aktivnosti ocenil na 20 odstotkov. Vendar so bistvene konkretne prizadetosti, oviranosti in težave oškodovanke, ne pa ocenjeni odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je lahko le v orientacijsko pomoč.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen - višina določene kazni
Pritožnica, ki opozarja, da je bil obdolženi neenakomerno obravnavan glede na drugo kazensko zadevo, v kateri je bil obdolženemu za enak primer izrečena nižja stranska denarna kazen, ne more biti uspešna, saj je po oceni pritožbenega sodišča izrečena stranska denarna kazen v obravnavani zadevi povsem pravična.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - spor iz delovnega razmerja - nepristojnost
Četudi tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe navaja, da je vtoževane zneske toženi stranki plačala na podlagi pogodbe civilnega prava, je za odločitev o pristojnosti ključno, da je njena terjatev dobila podlago v pravnomočni odločitvi delovnega sodišča, da je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški zdravljenja - odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - zdravljenje v tujini
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zdravljenje v tujini.
DZ člen 166, 167, 168.. ZNP-1 člen 10, 10/2, 10/2-5, 11, 11/4, 100.. ZPP člen 29.
odvzem mladoletnega otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - namestitev otroka v zavod - stiki med otrokom in staršema - pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o odvzemu otrok. Pritožbene trditve, ki nasprotujejo odvzemu mladoletnega A. A. so zato brezpredmetne in v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo z izpodbijanim sklepom.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva dokazujejo, da je bila Najemna pogodba nična, s čimer je ugovor tožene stranke zoper plačilo najemnine po nični pogodbi utemeljen. Zato se ne bo konkretno opredeljevalo do pritožbenih navedb glede vprašanja sofinanciranja izgradnje transformatorske postaje, s katerim se sodišče prve stopnje niti ni konkretno ukvarjalo, saj je odločitev utemeljilo na drugih dejstvih, kar pomeni, da dejstva, s katerimi se je ukvarjala tožeča stranka, za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena, kot je v odgovoru na pritožbo izpostavila tudi tožena stranka.