stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški
Pritožbeni očitki tožeče stranke v smeri, da je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker prvostopenjsko sodišče naj ne bi upoštevalo okoliščine, da do dogovarjanja glede višine stroškov med pravdnima strankama sploh ni prišlo in da zato predpogoj za izdajo sklepa še ni izpolnjen, niso utemeljeni. Zakon v določbi četrtega odstavka 163. člena (niti kje drugje) za izdajo sklepa o višini pravdnih stroškov kot predpogoja ne zahteva izkaza (neuspelega) poskusa dogovora med strankama. Na pooblastilo sodišča, da po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (kar je v obravnavanem primeru dne 12. 5. 2022) izda sklep o višini stroškov, po presoji pritožbenega sodišča zato ne vpliva dejstvo, da druga, tretja in četrta toženka niso pristopile do tožnice in se poskušale dogovoriti o višini potrebnih stroškov oziroma da se pravdni stranki o teh niti še nista poskušali dogovoriti. Kot je pravilno navedeno v odgovoru na pritožbo, ZPP v 163. členu za odmero višine pravdnih stroškov ne predvideva procesne predpostavke poskusa izvensodnega dogovora o višini teh stroškov.
Po presoji pritožbenega sodišča je bila z vidika stroškov potrebna le prva vloga z dne 25. 1. 2021, ki predstavlja odgovor na pripravljalno vlogo. Ker druge vloge ne vsebujejo nobenih bistveno novih, izvirno s strani toženk oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, temveč gre zgolj za poizvedbe o stanju zadeve oziroma poziv sodišču prve stopnje, da odgovori na navedbe v zvezi z neizkazanostjo pravnega interesa.
Vendar pretežni del sodne prakse zastopa drugačno mnenje, s katerim soglaša sodišče druge stopnje, in sicer, da v primerih, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, postavitev upravitelja zapuščine in določitev njegovih nalog ni pogojena s soglasjem vseh dedičev in da lahko v takih primerih sodišče za upravitelja zapuščine določi tudi enega od dedičev. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 35, 35/1. ZNP-1 člen 33, 216, 216/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - obseg stanovanja - klet kot pomožni prostor - stopnišče - možnost dostopa do prostorov - priposestvovanje - podstrešje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbi, skladno s konceptom etažne lastnine. Ni pa namen tega postopka razreševanje spornih lastninskopravnih položajev in tega ta postopek tudi ne omogoča. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, skladno z določbami ZVEtL-1. Poenostavitev postopka po ZVEtL-1 omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, a je zato pravna kakovost odločitve manjša do te mere, da sklep po ZVEtL-1 ni ovira za uveljavljanje zahtevkov, ki se nanašajo na skupne ali posamezne dele stavbe v pravdnem ali drugem postopku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061916
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - obseg in vrsta opravljenih storitev - odmera odvetniških stroškov - pravilna uporaba odvetniške tarife - materialno pravo
ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Zato bi moralo sodišče v obravnavanem primeru tožnikove stroške odmeriti v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi. Ker temu ni sledilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065158
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - teža kaznivega dejanja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sprememba kazenske sankcije
Dejstvo je, da so bile razmere v katerih je obtoženec 25 prebežnikov prevažal take, da so zaradi pomanjkanja zraka in vročine predstavljale grožnjo za njihovo zdravje, zlasti upoštevaje dejstvo, da so bili med njimi tudi otroci, od katerih je bil najmlajši star le štiri mesece.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da način prevoza in okoliščine ter pogoji v katerih je bil izveden močno odstopa od običajnih načinov izvršitve tega kaznivega dejanja, predvsem glede na stopnjo ogroženosti življenja in zdravja prebežnikov. Glede na to se je potrebno strinjati z državno tožilko, da ob odsotnosti kakršnihkoli tehtnih olajševalnih okoliščin pogojev za izrek zaporne kazni na meji specialnega minimuma treh let ni.
Tudi na spletni javni dražbi nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Za presojo, ali je izjava (ponudba na dražbi) dana resno, se upoštevajo objektivna merila. Morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - izvid in mnenje izvedenca - prištevnost obdolženca - bistveno zmanjšana prištevnost - dejanska zmota - skrajna sila - silobran
Za presojo, ali je obdolženec bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven, je namreč bistvena izvedenčeva ugotovitev, da kljub temu da je bil obdolženi A. v času storitve kaznivega dejanja zaradi jeze in strahu v stanju zoženega zavedanja, brezglavih dejanj z njegove strani vseeno ni bilo in se je svojega dejanja sigurno zavedal, ker so bili vsi koraki logični in načeloma racionalni, pa čeprav je bil s strani motokrosistov sprovociran (str. 10 zvočnega prepisa izvedenčevega zaslišanja). Zato zagovorniki, ki selektivno in zavajajoče povzamejo izvedenčevo mnenje, nimajo prav, da naj bi obdolženi A. očitana mu dejanja storil v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, niti ni mogoče na podlagi tega zaključiti, da bi zato ravnal v dejanski zmoti ali v skrajni sili.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061166
URS člen 26. OZ člen 148. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/5, 26, 26/2, 34.
ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - posamični upravni akt - zakonska podlaga za upravno odločanje - odločanje o pravici ali obveznosti - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da kljub sklicevanju okoljevarstvenega dovoljenja na deleže prevzema odpadne embalaže, določene s Sklepom Vlade, okoljevarstveno dovoljenje ne določa tožničine obveznosti obsega prevzema odpadne embalaže, saj zakon (ZVO-1) ne daje podlage, da bi o tem odločal pristojni organ z upravno odločbo. Tožeča stranka je tako tudi v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem dolžna prevzemati le takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi je imela sklenjene pogodbe, dali na trg.
Ker je pogoj za odškodnino po 26. členu URS (in 148. členu OZ), da je šlo za ravnanje državnega organa v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil, stališče sodne prakse, da Sklep Vlade ni upravni akt, pa je jasno, pogoji za prisojo odškodnine v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00062880
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 365, 369, 369/1, 417, 417/1, 418, 418/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 431, 431/2, 431/2-2. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5 24, 24/1, 53, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58. ZPotK-1 člen 10, 10/3, 10/3-9, 15, 19.
ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - višina terjatve - odstop od kreditne pogodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - zastaranje obveznosti - konkretizirano grajanje - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - pritožbene novote - pretrganje teka zastaralnega roka - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - prenos terjatve na novega upnika - način izkazovanja zapadlosti terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - vrednost podedovanega premoženja
Novi upnik lahko predlaga izvršbo, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Gre za dokazno pravilo. Omenjeno določilo ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Trditveno in dokazno breme glede morebitnih nepravilnosti pri upoštevanju delnih plačil in posledičnih nepravilnosti pri obračunu neplačanega preostanka terjatve, vključno z nepravilnim upoštevanjem določb tretjega odstavka 12. člena kreditne pogodbe (oziroma 19. člena ZPotK-1) glede znižanja skupnih stroškov kredita zaradi predčasnega odplačila kredita s plačiloma 15.000 oziroma 30.000 EUR pa, pod pogojem, da je upnik podal ustrezno specifikacijo izterjevane terjatve, nosijo dolžniki, ki bi ustrezno substancirane trditve in dokaze zanje morali podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ugotavljanje teh dejstev namreč presega uradni preizkus, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ. 19. Z dnem razdrtja kreditne pogodbe so namreč predčasno zapadle v plačilo do takrat še nezapadle obveznosti, ostale obveznosti iz naslova plačila mesečnih anuitet pa so zapadale v plačilo, kot je bilo določeno v kreditni pogodbi. Iz te izhaja, da je bilo dogovorjeno vračilo kredita v 240 mesečnih anuitetah, ki zapadejo v plačilo vsakega zadnjega v mesecu, s končnim rokom zapadlosti kredita 28. 2. 2031 (6. člen kreditne pogodbe). Zastaranje glavnice in pogodbenih obresti, ki so sestavljale posamezno mesečno anuiteto, je tako začelo teči vsakega prvega dne v mesecu, ki je sledil mesecu, v katerem zapadle pogodbene obveznosti niso bile plačane.
ZSVarPre člen 2, 27.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-1.
denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - nepremičnina
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na druge sodne postopke, zapisnik PP in predložene račune, saj z njimi dokazuje zgolj dejansko bivanje na sporni nepremičnini, kar za priznanje denarne socialne pomoči ni dovolj. Dokazati bo moral tudi, da ima na tej nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako predložena odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne more predstavljati podlage za odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev.
ZPP člen 201, 201/1, 204, 204/1, 204/2, 286b, 286b/1. OZ člen 247, 247/1, 252.
stranska intervencija - intervencijski učinek - obvestitev drugega o pravdi - sodelovanje v postopku - rok za izjavo - vročitev vloge - pogodba o dobavi električne energije - neutemeljen odstop od pogodbe - pogodbena kazen - prehod k novemu dobavitelju električne energije - razlaga splošnih pogojev poslovanja - sprememba cene - trditveno in dokazno breme - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni
Pred vključitvijo v pravdo s prijavo stranske intervencije sodišče ni bilo dolžno stransko intervenientko obveščati o poteku postopka, ji pošiljati vabila na naroke, vloge strank in pisne odpravke sodnih odločb.
Dejstvo, da je stranska intervenientka zvedela za tekočo pravdo šele kasneje, ker ji toženka, kateri se je pridružila kot intervenientka, ni omogočila sodelovanja v pravdi, ker jo o tekoči pravdi ni (pravočasno) obvestila, se lahko upošteva le v okviru t. i. intervencijskega učinka.
Glede na določbe Splošnih pogojev je toženka s tem, ko je enostransko izvedla menjavo dobavitelja električne energije, ne da bi pri tem upoštevala določila Splošnih pogojev o odstopu od Pogodbe (tožnice ni obvestila o tem, da se z novimi cenami ne strinja in iz tega razloga ni odstopila od Pogodbe), neutemeljeno odstopila od Pogodbe.
pravica do invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
Zgolj izpolnjevanje pogoja, določenega v 41. členu ZPIZ-2, še ne pomeni, da je tožnik upravičen do invalidske pokojnine. Izpolnjen mora biti tudi pogoj določen v 42. členu ZPIZ-2, torej mora biti dopolnjena pokojninska doba, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo
Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).
zavržena tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dokončni upravni akt
Tožba ni vsebovala vseh sestavin, ki so potrebne za obravnavo, zato je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni tožbo popravi in dopolni, tako da predloži dokončni upravni akt, ki ga izpodbija. V tem sklepu je sodišče tožnika seznanilo tudi z možnostjo pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga pozvalo, da v primeru vložitve le-te v roku 15 dni sodišču predloži potrdilo o vložitvi prošnje. Tožnika je sodišče izrecno opozorilo, da če ne bo ravnal skladno z napotilom, bo tožbo zavrglo.
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča, je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
razveljavitev sklepa o izvršbi - presoja utemeljenosti ugovora - obrazložen ugovor dolžnika - ugovor nevednosti - negativna dejstva
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da dolžničin ugovor ni obrazložen. Drži sicer, da dolžnica v ugovoru ni predlagala nobenih dokazov. Vendar pa iz njenih navedb, v okviru katerih se je sklicevala, da predlogu za izvršbo niso priložene verodostojne listine, ki bi izkazovale obstoj in višino terjatve, izhaja uveljavljanje ugovora nevednosti. Ker gre v takšnem primeru za uveljavljanje negativnega dejstva, v zvezi s katerim dolžnik že pojmovno ne more predložiti dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžničin ugovor ustrezno obrazložen, in mu posledično na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ utemeljeno ugodilo.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
stečajni postopek - zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - prelaganje naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - bolezen dolžnika - ustrezno zdravniško spričevalo - postavitev skrbnika
Da bi bili izpolnjeni pogoji za izločitev, je treba izkazati „naklonjenost“ sodnika eni od strank izven odločitev procesnega vodstva, ki obsega (tudi večkratno) preložitev naroka, če ena od strank izkaže bolezen, kot je v tem primeru.
Pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da razpravljajoča sodnica ne bi smela „verjeti“ zdravniškim spričevalom in bi jih morala drugače ocenjevati, kot jih je, pa presegajo dolžnost in znanje sodišča. Sodišče podvomi v zdravniška spričevala, ki so uradna listina, le, ko ima utemeljene razloge za to ter v takem primeru postavi izvedenca medicinske stroke glede zmožnosti sodelovanja na sodišču oziroma kot je v tem primeru napovedala razpravljajoča sodnica, postavi stranki, ki ne more sodelovati na sojenju, skrbnika.
Življenjsko logično je, da sodnik ne bo ob najmanjšem sumu, da stranka ni sposobna za sojenje, le-tej postavljal skrbnika, pač pa mora za takšno postopanje imeti utemeljene razloge, kar vse je vprašanje procesnega vodstva, ki, kot že večkrat poudarjeno, ne more biti razlog za izločitev sodnice.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Pritožnik s pritožbenimi navedbami ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2022, ni izpolnil. Zato mu je sodišče prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ utemeljeno določilo nov rok 8 dni za izpolnitev denarne obveznosti, izreklo poostreno denarno kazen in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061787
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - okoliščine - teža kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - ponovitvena nevarnost - prometna nesreča
Bistvene okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist, določa zakon, deveti odstavek 86. člena KZ-1. Med temi ni teže storjenega kaznivega dejanja ter ugotovljenih obteževalnih okoliščin, ki sicer vplivajo na izbiro vrste in odmero višine kazenske sankcije.
ZDSS-1 člen 19, 68.. ZPP člen 151, 151/1, 155, 155/1.
potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V vlogi z dne 11. 7. 2022 je zapisano le, da se tožnik odpoveduje glavni obravnavi in priglaša stroške postopka. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP te vloge ni mogoče zakonito vrednotiti po tar. št. 16/2 OT. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za kratek dopis, ki se lahko v skladu s tar. št. 43/4 OT vrednoti z 20 točkami, kot je poudarjeno v pritožbi.