ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - brezplačna pravna pomoč - ogroženo preživljanje
Povprečni mesečni dohodek tožnice presega dvakratnik minimalnega dohodka za več kot znaša sodna taksa, zato ni nobenega razloga, da bi se ji omogočilo plačilo sodne takse v dveh obrokih.
predlog upnika za izrek denarne kazni - zavrnitev predloga - začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - izvrševanje stikov - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - mladostniško obdobje (adolescenca) - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Že samo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni. Vendar to ni samo po sebi umevno. Kadar je zamudo ali izostanek stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim (nepredvidenim) okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
Pri domala vsakem že pred polnoletnostjo (pri nekaterih pa že precej pred njo) nastopi trenutek, ko sta zrelost in osebnostna drža takšni, da bi bilo siljenje v stike prav tako nepredstavljivo kot pri odraslih. Še več – bilo bi škodljivo; ne le akutno škodljivo za otroka oziroma mladostnika, ampak še za njegov odnos z osebo, s katero naj bi otrok imel stike, posledično pa tudi dolgoročno za osebnostni razvoj tega otroka (ali mladostnika).
Izrek denarne kazni je lahko samo posledica kršitve obveznosti iz sodne odločbe, ne pa (v odsotnosti kršitve konkretne dolžnosti iz začasne odredbe) morda splošne zakonske dolžnosti staršev iz drugega odstavka 141. člena DZ, po kateri mora vsaka oseba, h kateri je otrok nameščen, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061916
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - obseg in vrsta opravljenih storitev - odmera odvetniških stroškov - pravilna uporaba odvetniške tarife - materialno pravo
ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Zato bi moralo sodišče v obravnavanem primeru tožnikove stroške odmeriti v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi. Ker temu ni sledilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški
Pritožbeni očitki tožeče stranke v smeri, da je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker prvostopenjsko sodišče naj ne bi upoštevalo okoliščine, da do dogovarjanja glede višine stroškov med pravdnima strankama sploh ni prišlo in da zato predpogoj za izdajo sklepa še ni izpolnjen, niso utemeljeni. Zakon v določbi četrtega odstavka 163. člena (niti kje drugje) za izdajo sklepa o višini pravdnih stroškov kot predpogoja ne zahteva izkaza (neuspelega) poskusa dogovora med strankama. Na pooblastilo sodišča, da po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (kar je v obravnavanem primeru dne 12. 5. 2022) izda sklep o višini stroškov, po presoji pritožbenega sodišča zato ne vpliva dejstvo, da druga, tretja in četrta toženka niso pristopile do tožnice in se poskušale dogovoriti o višini potrebnih stroškov oziroma da se pravdni stranki o teh niti še nista poskušali dogovoriti. Kot je pravilno navedeno v odgovoru na pritožbo, ZPP v 163. členu za odmero višine pravdnih stroškov ne predvideva procesne predpostavke poskusa izvensodnega dogovora o višini teh stroškov.
Po presoji pritožbenega sodišča je bila z vidika stroškov potrebna le prva vloga z dne 25. 1. 2021, ki predstavlja odgovor na pripravljalno vlogo. Ker druge vloge ne vsebujejo nobenih bistveno novih, izvirno s strani toženk oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, temveč gre zgolj za poizvedbe o stanju zadeve oziroma poziv sodišču prve stopnje, da odgovori na navedbe v zvezi z neizkazanostjo pravnega interesa.
ZKP člen 112, 112/1, 129, 129/1, 363, 363/8, 372, 372-3.
pravnomočnost odločbe - posvetovanje in glasovanje senata - zapisnik o posvetovanju in glasovanju - posvetovalni zapisnik - revotacija - pisna izdelava odločbe - izvirnik sodne odločbe - odprava pisanj
Ker predmetna odredba predsednika sodišča v postopkih s pravnimi sredstvi do izdaje izpodbijane odločitve ni bila kakorkoli spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, je sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru zatrjevane kršitve po 3. točki člena 372 ZKP izhajalo iz dejstva, da je bila sodnici Ani Testen zaradi daljše bolniške odsotnosti z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 45/2021, z dne 4. 2. 2021, odvzeta Ks zadeva opr. št. II Ks 59093/2018, v kateri je bila seja senata že opravljena, osnutek sklepa pa že pripravljen, vendar še ne pregledan po sodnici Testenovi kot sodnici poročevalki, ter predodeljena drugemu sodniku; ter kot ključno presojalo, ali v posvetovalnem zapisniku zapisana odločitev zunajobravnavnega senata, v katerem je kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Ana Testen, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave v predmetni zadevi zavrne kot neutemeljena, ne da bi bil izdelan in odpravljen pisni odpravek sklepa, že predstavlja takšno odločitev, ki pomeni procesno oviro za izdajo izpodbijanega sklepa, upoštevaje, da je o predmetni zahtevi za preiskavo dne 8. 6. 2022 odločalo krajevno, stvarno in funkcionalno pristojno sodišče.
Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da odločitvi zunajobravnavnega senata, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave opr. št. II Ks 59093/2018, z dne 3. 2. 2020, zapisana v posvetovalnem zapisniku in osnutku pisnega odpravka sklepa, ki ga sodnica poročevalka Ana Testen ni pregledala in podpisala, odločitev pa v obliki izvirnika sklepa tudi ni bila oblikovana, podpisana in odpravljena na preiskovalni oddelek sodišča, ni mogoče pripisati učinka, za katerega se zavzema pritožnica v pritožbi; pisni odpravek sklepa ne samo da ni bil prejet na sodišču prve stopnje, takega sklepa zunajobravnavni senat niti ni oblikoval ter odpravil na preiskovalni oddelek sodišča, kar pomeni tudi možnost, da bi bila lahko na zapisnik sprejeta odločitev o vloženi pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave še spremenjena.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj pa ni možno odločati o spornem umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061787
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - okoliščine - teža kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - ponovitvena nevarnost - prometna nesreča
Bistvene okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist, določa zakon, deveti odstavek 86. člena KZ-1. Med temi ni teže storjenega kaznivega dejanja ter ugotovljenih obteževalnih okoliščin, ki sicer vplivajo na izbiro vrste in odmero višine kazenske sankcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063845
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 72.. ZPIZ-2 člen 11, 171.. ZPP člen 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
procesna predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - nedovoljena tožba - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve - zavrženje tožbe
V zadevi ni izkazana procesna predpostavka, ki mora biti izkazana po določbah ZDSS-1 za vsebinsko obravnavo zadeve. To pa ne samo zato, ker gre za vtoževanje izplačila starostne pokojnine, ki ni niti priznana, ne odmerjena in o njej sploh ni bilo odločeno po predpisanem postopku, pač pa predvsem zato, ker ni procesne predpostavke za meritorno sojenje, zato je treba takšno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 kot nedopustno zavreči.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sadike konoplje - namen prodaje - proizvodnja za lastne potrebe - dokazanost
Prav ima zagovornik, da način obtožbenih namigovanj, da ni nujno, da bi obdolženi konopljo prodajal v lokalnem okolju in da se lahko prodaja vrši na način, ki splošni javnosti ni znan, ne spada v kazenski postopek. Kaznivo dejanje mora namreč biti dokazano z zanesljivimi in neizpodbitnimi dokazi, takšnih pa skozi dokazno gradivo tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo zaslediti. Iz tega razloga se je povsem strinjati s pravilno ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da le okoliščina, da je obdolženi gojil 16 sadik konoplje v višini od 70 cm do 190 cm, ob tem, da v dokaznem postopku ni bila ugotovljena prav nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da je šlo za ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, namenjene trgu, sama po sebi ne more podpreti stališča tožilstva, da je proizvajal oziroma gojil konopljo za širši krog ljudi.
ZPP člen 201, 201/1, 204, 204/1, 204/2, 286b, 286b/1. OZ člen 247, 247/1, 252.
stranska intervencija - intervencijski učinek - obvestitev drugega o pravdi - sodelovanje v postopku - rok za izjavo - vročitev vloge - pogodba o dobavi električne energije - neutemeljen odstop od pogodbe - pogodbena kazen - prehod k novemu dobavitelju električne energije - razlaga splošnih pogojev poslovanja - sprememba cene - trditveno in dokazno breme - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni
Pred vključitvijo v pravdo s prijavo stranske intervencije sodišče ni bilo dolžno stransko intervenientko obveščati o poteku postopka, ji pošiljati vabila na naroke, vloge strank in pisne odpravke sodnih odločb.
Dejstvo, da je stranska intervenientka zvedela za tekočo pravdo šele kasneje, ker ji toženka, kateri se je pridružila kot intervenientka, ni omogočila sodelovanja v pravdi, ker jo o tekoči pravdi ni (pravočasno) obvestila, se lahko upošteva le v okviru t. i. intervencijskega učinka.
Glede na določbe Splošnih pogojev je toženka s tem, ko je enostransko izvedla menjavo dobavitelja električne energije, ne da bi pri tem upoštevala določila Splošnih pogojev o odstopu od Pogodbe (tožnice ni obvestila o tem, da se z novimi cenami ne strinja in iz tega razloga ni odstopila od Pogodbe), neutemeljeno odstopila od Pogodbe.
ZZVZZ člen 19, 31.. ZPIZ-2 člen 66.. ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - višina nadomestila - razlaga zakonske določbe - prepoved odločanja na škodo stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitev izvedenca
Glede na prepričljive ugotovitve, da tožnica v spornem obdobju ni bila začasno nezmožna za delo, ni podlage, da bi se ugotavljal vzrok začasne nezmožnosti za delo. Ker pa odobritev tega staleža ni bila sporna, sodišče prve stopnje utemeljeno ni poseglo v odločitve tožene stranke, iz katerih izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno zmožna za delo po 4 ure dnevno, saj bi v nasprotnem odločilo v škodo tožnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061433
OZ člen 103, 239.
odstop od pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - izvensodna poravnava - izvedba dokazov - nerelevantna dejstva
Poravnava je torej nadomestila vse prejšnje dogovore pravdnih strank o njunem medsebojnem sodelovanju, zato je brezpredmetno, o čem sta se pravdni stranki prej dogovorili in kakšna je bila vsebina njunega poslovnega razmerja. Vsebina pogajanj strank v postopku je bila zato nerelevantno dejstvo, ki na odločitev o zahtevku ni mogla imeti nikakršnega vpliva. Ne glede na to, kaj sta se stranki pogajali, in ne glede na vsebino njunih prejšnjih dogovorov sta zavezani le z določbami izvensodne poravnave, ki je na novo uredila njuno medsebojno razmerje.
stečajni postopek - zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - prelaganje naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - bolezen dolžnika - ustrezno zdravniško spričevalo - postavitev skrbnika
Da bi bili izpolnjeni pogoji za izločitev, je treba izkazati „naklonjenost“ sodnika eni od strank izven odločitev procesnega vodstva, ki obsega (tudi večkratno) preložitev naroka, če ena od strank izkaže bolezen, kot je v tem primeru.
Pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da razpravljajoča sodnica ne bi smela „verjeti“ zdravniškim spričevalom in bi jih morala drugače ocenjevati, kot jih je, pa presegajo dolžnost in znanje sodišča. Sodišče podvomi v zdravniška spričevala, ki so uradna listina, le, ko ima utemeljene razloge za to ter v takem primeru postavi izvedenca medicinske stroke glede zmožnosti sodelovanja na sodišču oziroma kot je v tem primeru napovedala razpravljajoča sodnica, postavi stranki, ki ne more sodelovati na sojenju, skrbnika.
Življenjsko logično je, da sodnik ne bo ob najmanjšem sumu, da stranka ni sposobna za sojenje, le-tej postavljal skrbnika, pač pa mora za takšno postopanje imeti utemeljene razloge, kar vse je vprašanje procesnega vodstva, ki, kot že večkrat poudarjeno, ne more biti razlog za izločitev sodnice.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - dokazovanje pravočasnosti
Ne le pritožbi priložen popis oddanih pošiljk pooblaščenca dolžnika s štampiljko pošte in sprejemno številko pošte, temveč tudi kuverta v spisu za pisanje, s katero je poslal ugovor sodišču prve stopnje, dokazujeta, da ga je oddal priporočeno po pošti 1. 6. 2022. Zato v pritožbi utemeljeno navaja, da se je sodišče prve stopnje zmotno oprlo na dohodni zaznamek, da naj bi oddal ugovor priporočeno po pošti 2. 6. 2022.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo
Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).
izvršba - izvršilni naslov - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Pritožnik s pritožbenimi navedbami ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2022, ni izpolnil. Zato mu je sodišče prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ utemeljeno določilo nov rok 8 dni za izpolnitev denarne obveznosti, izreklo poostreno denarno kazen in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške.
Tudi na spletni javni dražbi nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Za presojo, ali je izjava (ponudba na dražbi) dana resno, se upoštevajo objektivna merila. Morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje - izvedena priča - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - postavitev sodnega izvedenca - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Toženec pravilno izpostavlja, da s skopim pojasnilom lečečega specialista ni soglašal, zaradi česar je na naroku za glavno obravnavo dne 6. 7. 2022 predlagal pritegnitev sodnega izvedenca nevrokirurga, ki bi lahko objektiviziral ugotovitve lečečega specialista. Pravilna je trditev toženca, da ima mnenje lečečega specialista kot izvedene priče enako dokazno vrednost kot zdravniki, ki sodelujejo s tožencem. Glede na različno dokazno vrednost ni povsem prepričljiva obrazložitev sodišča, zakaj je sledilo le lečečemu specialistu.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Okoliščine, na katere se sklicuje pritožnik - med ostalim, da si je obsojeni uredil osebno življenje, prenehal z občasnim uživanjem prepovedanih drog, si našel službo, da redno plačuje preživnino za šolajočo se hčerko ter najel stanovanje, za katerega redno poravnava najemnino in stroške -, so sicer pohvalne in vzpodbudne, vendar same po sebi ne morejo pomeniti razloga za alternativni način izvršitve kazni zapora v obliki dela v splošno korist.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 4/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - materialni stroški izvedenca - stroški fotokopiranja - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V sodni praksi je enotno sprejeto, da izvedencu nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo, in da mu za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb pripada le, če presega nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo s prvotnim sklepom. Tožnica je imela na mnenje obširne pripombe, v katerih je postavila nekaj dodatnih vprašanj, na katere je izvedenec odgovoril v dopolnitvi izvedeniškega mnenja. Izvedenec je v dopolnitvi svojega mnenja torej odgovarjal na nekatera vprašanja, ki niso bila predmet prvotnega izvedeniškega mnenja.