IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061787
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - okoliščine - teža kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - ponovitvena nevarnost - prometna nesreča
Bistvene okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist, določa zakon, deveti odstavek 86. člena KZ-1. Med temi ni teže storjenega kaznivega dejanja ter ugotovljenih obteževalnih okoliščin, ki sicer vplivajo na izbiro vrste in odmero višine kazenske sankcije.
ZZVZZ člen 19, 31.. ZPIZ-2 člen 66.. ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - višina nadomestila - razlaga zakonske določbe - prepoved odločanja na škodo stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitev izvedenca
Glede na prepričljive ugotovitve, da tožnica v spornem obdobju ni bila začasno nezmožna za delo, ni podlage, da bi se ugotavljal vzrok začasne nezmožnosti za delo. Ker pa odobritev tega staleža ni bila sporna, sodišče prve stopnje utemeljeno ni poseglo v odločitve tožene stranke, iz katerih izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno zmožna za delo po 4 ure dnevno, saj bi v nasprotnem odločilo v škodo tožnice.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo
Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).
izvršba - izvršilni naslov - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Pritožnik s pritožbenimi navedbami ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2022, ni izpolnil. Zato mu je sodišče prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ utemeljeno določilo nov rok 8 dni za izpolnitev denarne obveznosti, izreklo poostreno denarno kazen in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061203
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 239, 239/2, 253, 253/2, 395, 395/1, 395/2, 402, 402/1, 416, 416/1. ZFPPIPP člen 300, 300/2.
bančna garancija - neupravičeno unovčenje bančne garancije - solidarni dolžniki - vsebina solidarnosti dolžnikov - nedeljive obveznosti - sklenitev aneksa k pogodbi - sprememba z aneksom - veljavnost aneksa - podaljšanje roka za izvedbo del - rok za izpolnitev pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - pogodbena kazen - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - ugovor tožene stranke
Drugi odstavek 395. člena OZ izrecno določa, da lahko vsak solidarni dolžnik dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Pojmu solidarne obveznosti ne nasprotuje, če so sodolžniki za obveznost zavezani z različnimi modalitetami, kamor izrecno spada tudi različen rok izpolnitve. Ta zakonska določba nedvomno ovrže trditev, da se mora dogovor o podaljšanju pogodbenega roka iz obeh aneksov neposredno uporabiti tudi za presojo roka izpolnitve tožeče stranke kot solidarnega dolžnika.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 401, 401/1, 403, 403/1-2, 406, 406/1-1. URS člen 33.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - nesodelovanje stečajnega dolžnika - hujša kršitev obveznosti - mesečno poročanje - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - prekomerno zadolževanje - ovira za odpust obveznosti - pravica do zasebne lastnine - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - umik prijavljene terjatve
Odpust obveznosti posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine iz 33. člena URS, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten, vendar pa le v primeru, da tudi dolžnik sodeluje v postopku odpusta obveznosti tako, da izpolnjuje vse svoje obveznosti in si aktivno prizadeva za poplačilo upnikov, tudi s tem, da si aktivno išče zaposlitev. Ker gre za poseg v ustavno pravico upnikov, je treba tudi dolžnikove kršitve strogo presojati.
Zgolj dejstvo, da naj bi bil dolžnik prijavljen kot iskalec zaposlitve pri zasebni agenciji, ne da bi trdil (in nato tudi dokazal), da bi sam pošiljal prijave za zaposlitev, ne kaže na aktivno iskanje zaposlitve.
Dolžnik sicer trdi, da ni imel namena prekomernega zadolževanja. Namen tu niti ni pomemben, to določilo pa upnike ščiti pred lahkomiselnimi dolžniki, ki bi dosegli odpust obveznosti, čeprav bi se prekomerno (tudi nekritično) zadolževali.
ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
stvarna pristojnost - delovni spor - sprememba sklepa
Iz povsem jasnih tožbenih trditev izhaja, da tožnik v posledici prisile, da vrne del izplačane neto plače, dejansko ni prejel plače, do katere je bil upravičen po pogodbi o zaposlitvi. Zahtevek se torej nanaša na temeljno obveznost delodajalca (tožene stranke) iz delovnega razmerja, to je, da delavcu (tožniku) za njegovo delo zagotovi plačo v takšni višini, kot je bila dogovorjena oziroma določena v pogodbi o zaposlitvi. Obveznost plačila zneskov, ki jih zahteva tožnik, je torej glede na tožbene trditve povezana z delovnim razmerjem, ki je obstajalo med strankama. Ob upoštevanju navedenega je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v obravnavanem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061810
SPZ člen 8, 18, 18/1. ZTLR člen 24, 24/1. ZPP člen 163, 163/4.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - plačilo uporabnine za nepremičnine - gradnja čez mejo - nasprotna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - supeficies solo cedit - nakup nepremičnine na javni dražbi - lastninska pravica - originarna pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Če imamo na eni strani načelo superficies solo cedit, imamo na drugi strani pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa), kar teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način, sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa takšno pridobitev enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice. Predmet izvršbe je le nepremičnina z vsemi sestavinami – sestavine ne morejo biti samostojen predmet izvršbe. A vendar, v primeru, ko je prišlo do napake in so bile sestavine samostojen predmet izvršbe, torej samostojen predmet prodaje na dražbi, ni mogoče spregledati opisanih učinkov sklepa o izročitvi. Tudi v primeru napake pri prodaji v postopku izvršbe nastopijo enaki učinki sklepa o izročitvi, kot če napake ne bi bilo. Z nakupom na javni dražbi je kupec postal lastnik tistega, kar je bilo predmet dražbe in kar mu je bilo na dražbi domaknjeno ter nato tudi izročeno. Ker je lastnik hiše, hleva in senika originarno že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi dalje toženec, tožnica ne more zahtevati izpraznitve in izročitve teh objektov, saj kljub v SPZ uzakonjenem načelu supercficies solo cedit ni njihova lastnica. Zahtevka na izselitev in na plačilo uporabnine je sodišče prve stopnje zato pravilno zavrnilo.
Določba prvega odstavka 24. člena ZTLR bi sicer lahko rešila v tej pravdi obravnavani problem, a je glede na posebnosti konkretnega primera ni mogoče uporabiti. Ob gradnji je bil namreč lastnik vseh nepremičnin isti in sicer je bil to pravni prednik obeh pravdnih strank. Gradnja na tujem zemljišču po ZTLR pojmovno ni bila mogoča, če je bil lastnik obeh parcel isti, ko se je torej nek objekt zgradil na mejo dveh parcel, tako da je deloma stal na eni, deloma pa na drugi strani. V takem primeru je šlo namreč le za gradnjo na dveh različnih parcelah, katerih lastnik pa je bil isti, kar pomeni, da ni šlo za gradnjo na tujem zemljišču.
ZNP-1 člen 25, 26, 40, 40/1, 40/3, 40/5, 42. ZPP člen 158, 158/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46/3.
preživnina otroka - enostranski umik predloga - odločitev o stroških
ZNP med drugim ureja postopanje sodišča v primeru umika predloga (25. in 26. člen ZNP), ne ureja pa povračila stroškov postopka v primeru, če se postopek ne zaključi z vsebinsko odločitvijo, temveč kot je bilo v obravnavani zadevi s procesnim sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika predloga. Zato je v tem primeru v skladu z 42. členom ZNP-1 treba uporabiti določilo prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ker se postopek ni končal z vsebinsko odločitvijo, se predlagatelj v pritožbi neutemeljeno zavzema za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
ZDR-1 člen 129.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
terjatve iz delovnega razmerja - nadomestilo plače - regres za letni dopust - dodatek za delovno dobo - višina dodatka - kolektivne pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, to še ne pomeni, da njegovi delavci niso upravičeni do izplačila dodatka na delovno dobo, kot si to zmotno razlaga pritožba. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah (sklep VSRS VIII Ips 191/2018).
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sicer preverljiva (glede na v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi določeno višino tožnikove bruto mesečne osnovne plače 789,15 EUR) bruto urna postavka 4,48 EUR (789,15 EUR/176 ur) znaša skupaj z dodatkom za delovno dobo 3,74 EUR neto. Iz izpodbijane sodbe tudi ne izhaja, koliko znaša neto urna postavka brez dodatka za delovno dobo. Izpodbijane sodbe se zato o tem odločilnem dejstvu ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZUTD člen 27a, 27a/1, 27c, 27c/1, 27č.. ZDR-1 člen 5, 5/2.
upokojenec - začasno in občasno delo - evidence - soočenje prič - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V določilu prvega odstavka 27.a člena (kot tudi ne v drugih določilih) ZUTD ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izstavitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev. Tak zahtevek v obravnavanem primeru tudi ni potreben, saj tožnica za toženca dela ne opravlja več.
Toženec v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da v vtoževanem obdobju ni mogel biti delodajalec v smislu 27.a člena ZUTD, češ da je to lahko le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kar pa takrat ni bil. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tega niti ZDR-1 ne določa. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDR-1 je delodajalec lahko tudi fizična oseba kot taka (torej brez statusa samostojnega podjetnika).
Obsojeni je na poziv sodišča svojo nerazumljivo vlogo dopolnil, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je ta po vsebini ponovno nerazumljiva.
OZ člen 29, 29/1, 64, 64/1, 190, 190/1, 190/3, 191.
prodajna pogodba za nepremičnino - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - sprejem ponudbe - jezikovna razlaga - pogojni sprejem ponudbe - neupravičena pridobitev - plačilo are - plačilo neobstoječega dolga - vedenje - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Izjava tožeče stranke v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni bila skladna s predkupno ponudbo, kar pomeni, da z omenjenim dopisom ni sprejela predkupne ponudbe in posledično predkupne pravice ni uveljavila. Ker je bila prav tožeča stranka tista, ki je trdila, da predkupne ponudbe z omenjenim dopisom ni sprejela, je torej vedela, da zanjo po podaji izjave v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni nastopila nobena obveznost in posledično za dejstvo, da za njeno plačilo 550.000,00 EUR ni nobene podlage oziroma da je plačala nekaj, za kar je vedela, da niti ne dolguje. To pa izvedeno plačilo umešča v zakonski dejanski stan 191. člena OZ ‒ kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan.
ZPP člen 125a, 125a/4.. ZDR-1 člen 33, 34.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-1, 69, 69/1, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo - krivdni razlog - teža kršitve - dokazna ocena - delo na domu - prepoved diskriminacije - prepis zvočnega posnetka - pridržana odločitev
Tožnik je bil seznanjen s svojimi delovnopravnimi obveznostmi v zvezi z oddajo poročil o delu na domu in evidencah delovnega časa, pa poročil ni oddal in prav tako ni predložil evidence delovnega časa. S tem je kršil obveznosti iz delovnega razmerja iz 33. in 34. člena ZDR-1 (ter 94. člena ZJU), saj svojega dela ni opravil vestno, v skladu z organizacijo dela pri toženi stranki in v skladu z jasnimi navodili delodajalca, kljub temu, da je bil večkrat opozorjen na navedene obveznosti.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - bilanca stanja - premoženjsko stanje - ogrožanje opravljanja dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
ZDR-1 člen 155.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno dejansko stanje - razveljavitev sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 60 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice. Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, t. j. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral, kot zatrjuje, koristiti dnevni počitek. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni ugotovilo, koliko ur dela (več), za katerega ni prejel plačila, je opravil tožnik in katere konkretne naloge je v tem času opravljal.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154. ZDSS-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - zloraba pravice do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni pričel teči 8. 10. 2021, ko je tožena stranka prejela odločbo ZZZS, saj je tudi po tem datumu tožnik trdil, da si bo uredil bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je subjektivni prekluzivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči najprej 18. 10. 2021, ko tožnik ni dostavil novega potrdila o bolniškem staležu, čeprav je zagotavljal, da bo do 18. 10. 2021 potrdilo dostavil toženi stranki.
Tožnik je tožbo vložil, ker je menil, da je tožena stranka zamudila prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni zlorabe pravice do sodnega varstva.
ZPP člen 243, 287, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dokazovanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - neizvedba predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je predlagan dokaz z zaslišanjem tožnikovih otrok zavrnilo z argumentom, da so bili v spornem obdobju še premajhni, da bi lahko povedali kaj relevantnega za odločitev sodišča. Takšna odločitev predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena.
umik pritožbe - pritožbeni stroški - odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo
Tožnici, ki sta pritožbo umaknili, morata glede na določbo drugega odstavka 158. člena ZPP nositi svoje stroške postopka s pritožbo, hkrati pa bi morali toženki povrniti pritožbene stroške. Vendar bi bila ta upravičena do njihove povrnitve le, če bi bili ti stroški za pravdo potrebni. Glede na vsebino odgovora na pritožbo, v katerem svojim navedbam v postopku na prvi stopnji ni dodala nič novega, kar bi bilo pomembno za odločitev o pritožbi (tudi če ne bi bila umaknjena), je višje sodišče odločilo, da ji pritožbeni stroški ne gredo.