regulacijska začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - vzgoja in varstvo otroka - način izvajanja stikov - preživljanje otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Bistvo t.i. regulacijskih začasnih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Ustavno sodišče RS je zavzelo razlago, da sta namen in narava omejevalnega ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja. Zato je treba glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odreditev ukrepa, analogno uporabiti določbe o tem varnostnem ukrepu (72. člen KZ-1). Sodišče mora tudi pri odreditvi ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja presoditi subjektivne vsebinske pogoje, ki jih kazenski zakonik predvideva za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
Vzroki, ki narekujejo izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, kar skladno s povedanim analogno velja tudi za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP, morajo biti trajne narave, pri čemer ni nujno, da so neodpravljivi. Pri presojanju voznikovih sposobnosti za varno vožnjo motornega vozila se upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki so trajne narave, se pravi okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika. Ob tem se ne upoštevajo samo tiste osebne lastnosti storilca, ki se razkrijejo le ob presojanju obravnavanega kaznivega dejanja - ni namreč dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo posledic.
dokazovanje z izvedencem - strokovna institucija kot izvedenec - podjemna pogodba - nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - plačilo za izvedensko delo
Dokazovanje z izvedencem se šteje za zaključeno šele takrat, ko izvedenec odgovori tudi na morebitne pripombe pravdnih strank in sodišča, bodisi pisno, bodisi z njegovim zaslišanjem na glavni obravnavi, vendar pa izvedenec v tej fazi praviloma le še dodatno pojasnjuje in obrazlaga svoje že izdelano pisno izvedensko mnenje.
SPZ člen 10, 43, 43/2, 49, 105, 105/4, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 190. ZZK-1 člen 8, 9, 150.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - posebni skupni deli v etažni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - odtujitev nepremičnine med pravdo - javna dražba
Tožnik pridobitve lastninske pravice na spornih kletnih prostorih ni izkazal ne na pravno poslovni podlagi ne na podlagi zakona s priposestvovanjem.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev odpusta obveznosti - poslovodja direktor družbe - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici
Dolžnik brezplačno opravlja funkcijo direktorja kar v treh tujih podjetjih in za tak način poslovanja ni nikoli pridobil soglasja sodišča (kot bi ga moral po 3. alineji 2. točke prvega odstavka 386 člena ZFPPIPP, saj se brez soglasja sodišča dolžnik ne sme odpovedati premoženjskim pravicam). Kot je opozorilo sodišče prve stopnje, že dejstvo, da je dolžnik v registru naveden kot direktor, samo po sebi prinaša odgovornosti dolžnika kot direktorja in bi že zato bil upravičen do nagrade. Ker si je ni zagotovil, se je odpovedal premoženjskopravni pravici.
Za odločitev pa je predvsem pomembno to, da dolžnik ni trdil, da bi podal (vsaj) odstopno izjavo s položaja direktorja teh družb v sodnem registru, kar bi od njega terjalo minimalni napor. Morda drži pritožbena navedba, da je direktorska funkcija zaenkrat le mrtva črka na papirju, višje sodišče pa ocenjuje, da je za odločitev v zadevi pomembno predvsem to, kar je poudarilo že sodišče prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer dokazal, da je karkoli storil v smeri odstopa z direktorske funkcije (in to v daljšem časovnem obdobju: od začetka postopka odpusta obveznosti (od 14.7.2020 do sedaj)) in to ne glede na to, da ga je na to opozarjal upnik v svojih ugovorih.
Ker sta torej dediča (pritožnika A. A. in B. B.) vložila pritožbi zoper procesni sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega glede na tretji odstavek 270. člena ZPP v skladu s 163. členom ZD ni pritožbe, sta vloženi pritožbi nedovoljeni in ju je bilo potrebno zavreči. Navedeno velja kljub napačnemu pravnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Nedovoljena je tudi pritožba dedičev C. C., Č. Č., D. D. in E. E., ki so jo vložili zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2022, saj ti dediči nimajo pravnega interesa zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 131/2. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 38, 38/4.
poškodba na delu - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - skrbnost dobrega strokovnjaka - varno opravljanje dela - delo s povečano nevarnostjo - delo na višini - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče druge stopnje ne soglaša s pritožbo, da je predmetno delo, delo s povečano nevarnostjo, ker je tožnik delal na višini, pripet je bil z varnostnim pasom, in je delal na kovinskem elementu z izrazito ostrino prirobnice.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev
Čeprav odpadejo vse odločitve sodišča, pa zakon takšne izjeme, ko sodišče dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev šteje kot končni dodatni seznam preizkušenih terjatev, ne dopušča. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00062049
ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 8. ZST-1 člen 12, 12/1, 12b, 12b/1.
kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - kredit v CHF - valutno tveganje - bančno poslovanje - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - omejitev pogodbene avtonomije - načelo socialne države - varstvo šibkejše stranke - varstvo potrošnikov - socialna funkcija lastnine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - valutna klavzula - novacija - zmotna uporaba materialnega prava - predlog stranke za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Zmotno je materialnopravno izhodišče, ki ne upošteva, da iz 24. člena ZVPot izhaja izključevalno (alternativno) naštevanje predpostavk: za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, zadostuje ugotovitev obstoja ene od predpostavk, naštetih v citirani določbi. To omogoča, da so tudi jasna določila, vsiljena s strani močnejše pogodbene stranke, glede poštenosti presojana z namenom uravnotežiti potrošnikov podrejeni položaj.
Dejansko stanje, ki se tiče izpolnitve pojasnilne dolžnosti toženke, je pomembno z materialnopravnega vidika presoje dobre vere in nepoštenosti toženke.
Možnost konverzije je za presojo znatnega neravnotežja nerelevantna.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - socialni razlog - kazenske točke v cestnem prometu
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v okviru katerega sodišče zgolj ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot jih predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 tj. ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, za prekrške storjene v obdobju dveh let izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.
poslovno sodelovanje - plačilo prevoza - razlaga pogodbenega določila - trditveno in dokazno breme - verodostojnost priče
Tožnik je v pritožbi sicer utemeljeno nasprotoval presoji sodišča prve stopnje, da že iz Pogodbe jasno nedvoumno izhaja, da je tožnik upravičen do plačila le za dneve, ko je prevoze dejansko opravljal. Takšnega izrecnega določila v Pogodbi res ni, zato je treba uporabiti dodatno metodo razlage (drugi odstavek 82. člena OZ), v konkretnem primeru logično razlago. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedi priče A. A., ki je izpovedala, da je bil smisel najema zunanjega izvajalca v tem, da je njegovo sodelovanje odvisno od potreb in da je to ceneje od zaposlitve lastnega kadra, če naročil strank ni. Takšna obrazložitev pogodbenega dogovora je tudi po presoji višjega sodišča logična.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00063467
ZZK-1 člen 78, 78/5, 150.. ZIZ člen 250, 254.. SPZ člen 274.. ZPPLPS člen 7.
zaznamba hipotekarne tožbe - hipotekarna tožba - ustanovitev hipoteke - pogodba v obliki notarskega zapisa - nevknjižena nepremičnina - nevpisana zastavna pravica na nepremičnini - publicitetni učinek - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - načelo zemljiškoknjižnega prednika
Predmet zaznambe hipotekarne tožbe je hipotekarna obveznost oz. terjatev, zaznamba take tožbe se lahko vpiše le pri (vpisani) hipoteki, kot to določa peti odstavek 78. člena ZZK-1
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa.
ZDR-1 člen 22, 22/2, 31, 31/1, 31/1-13, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/1.. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljalca energetskih naprav (2015) člen 15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zakonitost odpovedi - neuspešno opravljeno poskusno delo - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta
Veljavnost dogovora o poskusnem delu ni vezana na določitev poskusnega dela v splošnem aktu delodajalca. Bistveno je, da je poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi (trinajsta alineja prvega odstavka 31. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 125. člena ZDR-1), kar v predmetni zadevi tudi je (v 2. in 3. členu odpovedane pogodbe o zaposlitvi).
Toženka od tožnika ni pričakovala samostojnega obvladovanja in upravljanja kotla, pričakovala pa je osvojitev osnovnejših opravil ter samoiniciativnost oziroma željo po nadaljnjem usposabljanju. Komisija je ocenila, da se tožnik ni dovolj hitro usposobil niti za osnovnejša opravila, poleg tega pa je ocenila tožnikov odnos do dela in sodelavcev za neustrezen.
preživnina mladoletnih otrok - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - otrokovi stiki
Tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo v postopku postaviti izvedenca pedopsihologa ali pedopsihiatra, ki bi podal mnenje o tem ali je zaupanje otrok predlagateljici dejansko v njuno korist, ni utemeljen. V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, in ki s sodiščem sodeluje tudi v funkciji javnega interesa, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi strokovna ocena delavcev, ki imajo na tem področju specifična znanja.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
ločitvena pravica - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - poimenovanje vloge
Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic in končni seznam preizkušenih terjatev.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilnost in zakonitost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
Glede verodostojnosti A. A., ki je bil predlagan za pričo, tudi višje sodišče ne vidi razloga, da se tožeča stranka ne bi smela izjaviti v tretji vlogi, pri čemer je taka izjava namenjena le presoji morebitne verodostojnosti priče, če bi bila ta zaslišana.
Tožeča stranka ima tudi prav, ko navaja, da sme tudi v kasnejših vlogah podati svoja pravna naziranja.
Stališče, da bi strinjanje s pogodbo že v času njene sklenitve lahko podal le zakoniti zastopnik tožene stranke, je novo, poleg tega pa je strinjanje s pogodbo podala pravnica tožene stranke, ki je v postopku sklepanja pogodbe očitno sodelovala kot predstavnica tožene stranke, ne pa kot neka nepooblaščena oseba. Tudi na podlagi 612. člena OZ pridobitelj stvari, dane v zakup, prevzame obveznosti zakupodajalca do zakupnika, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sprememba prostorov, danih v najem, pa je bila predmet najemne pogodbe.
Pomanjkanje sredstev samo po sebi, od dejstvu, da Pogodba ni bila spremenjena ali odpovedana, ne more biti ekskulpacijski razlog za nespoštovanje pogodbe ali njeno neizpolnitev.
Višje sodišče zaključuje, da je tožena stranka (in prej že njena univerzalna pravna prednica v zvezi z najemno pogodbo) kršila Pogodbo, saj zgolj s pridobitvijo popisa potrebnih aktivnosti in stroškovnika za izvedbo investicije ni mogla izkazati, da bi si resno in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika prizadevala za izpolnitev svoje obveznosti.
Do kršitev obveznosti tožene stranke je prišlo v času do 1. 9. 2016, ko je bila lastnica nepremičnine in je še ni prodala stranskemu intervenientu, pri tem pa je vedela za namen vpisa dodatnega oddelka od tedaj dalje. Že takrat bi torej morala pričakovati izgubljeni dobiček, ki je nastal tožeči stranki v nadaljnjih treh šolskih letih, torej od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2019, torej ne glede na to, ali je nepremičnino odtujila v vmesnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00061503
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 12. ZPŠOIRSP-A člen 1. ZPP člen 184, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - objektivna sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - pravica do poštenega postopka - višina premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - pogoji za dodelitev denarne pomoči - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O zvišanju tožbenega zahtevka, spremembi tožbe ali o zatrjevanem delnem umiku tožbe sodišče prve stopnje ni odločilo, niti se opredelilo v razlogih sodbe. Odločitev o tožbi, ne da bi sodišče predhodno odločilo o njeni spremembi, bi samo po sebi pomenila relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Ker pa v sodbi ni jasnih ugotovitev in razlogov, kaj je bilo predmet odločanja in v okviru katerega tožbenega predloga je sodišče odločalo, je tožnici kršena pravica do poštenega postopka, ker ne ve, o čem je bilo odločeno.
Sodišče prve stopnje se je v nasprotju z materialnopravnimi izhodišči, ki sta jih podala Ustavno sodišče RS in ESČP, nato pa uredil ZPŠOIRSP ter povzela domača sodna praksa, neupravičeno ukvarjalo predvsem z ugotavljanjem razlogov za izbris tožnice iz registra stalnega prebivalstva. Vzrok in odgovornost za zatrjevano škodo zaradi izbrisa, neurejenega statusa in nezaposlenosti je pripisalo tožnici.
Zmotna je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica tudi brez izbrisa ne bi bila upravičena do prejemanja DSP, ker je bila sposobna za delo. Neurejen status tožnice je gotovo vplival na možnost zaposlitve in uveljavljanje socialnih pravic.