negatorna tožba - dokazi in dokazovanje - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nepopolno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom na kraju samem, ker ni pojasnilo v sodbi, zakaj tega dokaza ni izvedlo, na zadnjem naroku pa je na opomin tožene stranke zapisalo, da bo to pojasnjeno v sodbi, gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je pravočasno predlagala ta dokaz in pojasnila, kaj s tem dokazom dokazuje.
izvršba na nepremičnino - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - rok za vložitev predloga - pričetek teka roka - iztek roka
Za odločitev je bistveno, da rok ne teče nazaj, ampak naprej. 20-dnevni rok tako izteče na dan dražbe in ne na dan začetka 20-dnevnega obdobja, v katerem ni več mogoče vložiti predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Rok v obravnavani situaciji torej ni iztekel na soboto, 22. 10., ampak bo iztekel na dan dražbe. Namen določbe četrtega odstavka 178. člena ZIZ je, da znotraj 20 dni pred dnevom dražbe ni več mogoče predlagati ponovne ugotovitve vrednosti. 20-dnevni rok zato 20 dni pred javno dražbo šele prične teči, s tem, ko pa začne teči, pa predloga ni več mogoče vložiti, zaradi česar je izpodbijana odločitev pravilna.
notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - vračilo predmeta - pogodbena kazen - pogodbena kazen za primer nepravilne izpolnitve - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - dogovor o pogodbeni kazni - razlaga pogodbenega določila - izpolnitev z zamudo ali z napakami
Iz besednega zapisa prvega odstavka 247. člena OZ sicer izhaja, da je pogodbena kazen lahko dogovorjena le za neizpolnitev obveznosti ali za zamudo z izpolnitvijo, vendar pa se je v sodni praksi in pravni teoriji razvilo stališče, da je dogovor o pogodbeni kazni mogoč tudi za primer izpolnitve z napakami. Hkrati je ob tem zavzeto tudi stališče, da mora biti dogovor o pogodbeni kazni za primer izpolnitve z napako (kar se šteje za zamudo z izpolnitvijo v širšem pomenu besede) izrecno in jasno zapisan.
Pogodbena kazen je bila v predmetni zadevi izrecno in jasno dogovorjena le za primer, da dolžnik ne izroči predmeta najema do 4. 7. 2021 ob 9.00 uri zjutraj (zamuda v ožjem pomenu besede), ne pa tudi za za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu (izpolnitev z napako, kar zajema vprašanja urejenosti, čistosti, izpraznjenosti, uporabljivosti ipd. predmeta najema), kot je v ugovoru utemeljeno uveljavljal dolžnik.
Četudi se je tožnica zavedala problema vnašanja domačih pripravkov v savna park, bi bilo nesmiselno, da bi ob že tako previdni hoji pazila še na morebitne nevidne mastne madeže. Takšno početje presega skrbnost povprečnega razumnega odraslega človeka. Zato ni podlage za zaključek o deljeni odgovornosti, pač pa je bila poškodba tožnice v celoti posledica opustitve dolžne skrbnosti tožene stranke.
ZPlaSSIED člen 132, 132/2, 136, 136/1, 136/4, 136/4-2. OZ člen 6, 6/2.
poslovna odškodninska obveznost - zloraba osebnih podatkov - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka - poslovno tveganje banke - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - huda malomarnost oškodovanca - teorija adekvatne vzročnosti
Ker je toženka izpolnjevala obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pri presoji njenih ravnanj pravilno upoštevalo strožje merilo dobrega strokovnjaka. Pri presoji odgovornosti profesionalnih oseb je element predvidljivosti treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz njihove sfere poslovanja. Kraja identitete za banko ni izjemna oziroma nepričakovana oblika bančne prevare. Banka mora pri svojem poslovanju računati na možnost tovrstnih zlorab (tovrstne zlorabe sodijo v krog njenih poslovnih tveganj).
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in zavedajoč se možnosti zlorabe identitete, bi se morala toženka, po tem, ko je potrdila pristnost osebnega dokumenta, še dodatno prepričati o identiteti nalogodajalca. Izbira učinkovitega varnostnega mehanizma/postopka pri preverjanju istovetnosti nalogodajalca je sodila v njeno odgovornostno sfero. Kot profesionalka je bila toženka dolžna predvideti negativne posledice svojega ravnanja - opustitve dodatnih poizvedb v smeri preverjanja istovetnosti uporabnika njenih plačilnih storitev (ni mogoče ugotoviti, da škoda zanjo ni bila predvidljiva).
Namen določb ZPlaSSIED je, da se odgovornost za izvršitev neodobrene plačilne transakcije le izjemoma (iz taksativno določenih razlogov) prevali na uporabnika plačilnih storitev. Ker zloraba ukradenih/izgubljenih osebnih dokumentov sodi v krog poslovnih tveganj banke, bi bila razlaga navedenih zakonskih določb v smeri, da je banka razbremenjena odgovornosti tudi v primeru, ko uporabnik malomarno ravna z osebnim dokumentom ali drugimi osebnimi podatki (ne le, ko tako ravna s plačilnim instrumentom oziroma njegovimi osebnimi varnostnimi elementi), nekonsistentna.
Opustitev skrbnega ravnanja s potnim listom (in bančnimi izpiski) praviloma ne more pripeljati do oškodovanja iz naslova neodobrene plačilne transakcije (teorija adekvatne vzročnosti). Oziroma kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje: B. B., ki je s toženko že več let na utečen način posloval, ni mogel pričakovati, da lahko v primeru odtujitve potnega lista pride do odtujitve sredstev z njegovega bančnega računa (škoda zanj ni bila predvidljiva).
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožeča stranka pozvana k predložitvi podatkov o zadevi, iz katerih bodo izhajala dejstva in okoliščine, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, ter da naj svoj predlog podpiše. Ocena sodišča prve stopnje, da je pritožničina prošnja za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse nepopolna, je bila torej pravilna.
Pritožbene trditve o poskusih obiska oškodovanke obtoženca v priporu, vsebinsko k razjasnitvi dejanskega stanja ne doprinesejo, z navedbo, da bi bila realna nevarnost obtoženca odpravljena, če bi obtožencu bilo priskrbljeno ustrezno zdravljenje odvisnosti od drog, pa pritožba le pritrjuje izraziti obtoženčevi ponovitveni nevarnosti.
ZPP člen 300, 300/1, 300/3, 325, 406. ZNP-1 člen 40, 42, 55, 55/2, 93. DZ člen 196, 199.
preživnina - stroški preživninskega zavezanca - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca - življenjske potrebe otroka - stroški bivanja - spremenjene razmere - odmera preživnine - razporeditev preživninskega bremena - stiki med otrokom in staršema - razdružitev postopkov - starost otroka oziroma njegova polnoletnost - nastop polnoletnosti - pospešitev postopka - upoštevanje koristi - odločitev po uradni dolžnosti - dopolnilna sodba - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe - pavšalne navedbe - delitev skupnega premoženja - pravdni stroški v nepravdnem postopku - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Postopka za uveljavljanje preživnine mladoletnih in polnoletnih otrok se tako pomembno razlikujeta, da to upravičuje odločitev o razdružitvi postopkov.
V preživninskih zadevah sodišče odmeri preživnino po cenah na dan sodne odločbe, morebitnim zviševanjem cen življenjskih potrebščin pa služi revalorizacija.
Stanovanjski stroški (najemnina, stroški elektrike, vode itd.) se delijo po enakih delih med vse stanovalce.
V družinskih postopkih velja pravilo, da sodišče stroške porazdeli po prostem preudarku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060930
OZ člen 8, 8/1, 28, 28/1, 46, 46/2. ZPP člen 451.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - avans - plačilo avansa - ara - sprejem ponudbe - predujem kot predplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni odstop od pogodbe - ara in odstopnina - nesporazum (disenz) - neopravičljiva zmota
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožbe, da plačilo avansa velja za sprejem ponudbe in da izvajalec ne more enostransko zahtevati plačila avansa. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pravilno pojasnilo razliko med avansom in aro. Avans (slovensko predplačilo ali predujem) pomeni izjemo od načela vzajemnosti izpolnitev, saj je bistvo avansa v tem, da ga mora ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Dogovor, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da mora toženec v okviru že sklenjene podjemne pogodbe plačati avans, je v skladu z načelom pogodbene avtonomije strank.
priposestvovanje lastninske pravice na stvari v družbeni lasti - priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - dejansko izvrševanje služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - nasprotovanje izvajanju služnosti - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - potek priposestvovalne dobe
Služnost na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini, a ni bilo družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi, je mogoče priposestvovati.
V skladu z obstoječo sodno prakso je nasprotovanje izvrševanju služnosti podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z izvrševanjem služnostnih upravičenj ne strinja in jih ne dovoljuje. Ne zahteva se vložitev pravnega sredstva ali fizično preprečevanje, niti ni potrebno neprestano ponavljanje nasprotovanja, zadošča tudi enkratna prepoved, ki mora biti jasna in nedvoumna. Za odločitev odločilno dejansko stanje, ki je obstajalo na dan zaključka glavne obravnave.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi lahko tožniki dostop uredili na drug način – z uporabo instituta nujne poti. Povsem odločitev tožnikov je, katero pravno podlago bodo uporabili za uveljavitev svoje pravice. Stvar sodišča pa je, da presodi, če so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavljani zahtevek.
Ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Med primeri, ki jih zakon našteva, je tudi nerazumljivost izreka sodbe. Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
spor majhne vrednosti - mandatna pogodba - obrazloženost odločbe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - prepoved informativnega dokaza
Spregleda pa pritožba, da je Vrhovno sodišče RS v zgoraj citirani zadevi poudarilo tudi, da je prepoved informativnega dokaza gotovo utemeljena takrat, ko stranka pozna ali bi lahko poznala dejstva, ki jih mora zatrjevati v okviru trditevnega bremena. Prav sem pa je potrebno umestiti tudi obravnavani primer. Podrobnejša dejstva glede obsega in načina poplačila tožnikove terjatve namreč izhajajo neposredno in sfere toženke same in ob njenih (pritožbenih) navedbah, da je storitve njenega zastopanja tožniku poravnaval njen oče ter je bila pri tem celo sama prisotna, ne dopuščajo sklepa, da gre za dejstva, ki bi bila zunaj njenega zaznavnega območja.
nepravdni postopek - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posebni deli stavbe - skupni del stavbe - pritožbene novote - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - bolj verjetna pravica
Zgolj dolgoletna neuporaba spornega hodnika – podesta s strani lastnikov stanovanja št. 11 ne more spremeniti pravne narave posebnega skupnega dela, (pisno) soglasje vseh treh etažnih lastnikov za preoblikovanje posebnega skupnega dela pa ni bilo niti zatrjevano, zato se šteje kot bolj verjetno (v smislu 24. člena ZVEtL-1), da je sporni hodnik – podest posebni skupni del, ki (še vedno) pripada vsem trem stanovanjem (posamezni deli št. 8, 9 in 11).
ZPSPID člen 3, 6, 9, 28, 28/7, 30, 32. OZ člen 357.
izplačilo zavarovalne vsote - odkupna vrednost police - dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninska renta - uslužbenski certifikat - dedna pravica pokojnikovega dediča - predmet dedovanja - zavarovalno razmerje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava.
Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.
Pravilno izpolnjena vročilnica ima lastnost javne listine. Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Za izpolnjenost pogoja iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1 mora biti opomin najemniku stanovanja res vročen, vendar pa pri tem ni pomembno, kakšen način vročanja opomina lastnik izbere. Zato zadošča tudi pustitev opomina v hišnem predalčniku najemnika. Zato pa tožničina priložitev poštne vročilnice o puščenem opominu in obvestilu tožencu v hišnem predalčniku, tudi ne pomeni, da je ta predložen dokaz v nasprotju s tožbenimi navedbami tožnice.
ZPP člen 285, 286, 337, 337/1, 12. Zakon o dedovanju (1955) člen 165, 207, 32, 220, 212, 213, 214, 214/3.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Sodišče mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine, na katerega vpliva morebitna izločitev dela zapustnikovega premoženja.
Vprašanje stroškovnih posledic umika predloga za izvršbo v ZIZ ni urejeno, zato je na podlagi 15. člena ZIZ treba smiselno uporabiti določbe ZPP. Smiselna uporaba pomeni, da je treba upoštevati tudi posebnosti izvršilnega postopka (na primer okoliščina, da pri postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ga dolžnik ni upošteval, sicer izvršba ne bi bila potrebna). Zato so možne še druge situacije, ko upniku ni treba povrniti dolžnikovih stroškov, če umakne predlog, in ne le položaj, ko dolžnik izpolni. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine, ki so pripeljale do vložitve predloga za izvršbo in do njegovega umika.
Zaradi lastnih navedb toženca v pritožbi, da lahko tožeči stranki prepustl le tisti del hiše, ki ga dejansko uporablja, upoštevaje razpolaganje tožeče stranke z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega ji je nepremičnino v neposredno posest dolžna predati tudi druga nekdanja do 1/2 solastnica te iste nepremičnine. Ob upoštevanju subjektivnih mej pravnomočnosti, ki učinek pravnomočne sodbe veže na konkretne pravdne stranke, so pravno nepomembne pritožbene navedbe o toženčevi nezmožnosti, da zagotovi izpraznitev dela stanovanjske hiše, ki ga ne uporablja. Glede na izključno lastništvo nepremičnin s strani tožeče stranke ima tožeča stranka pravico, da od toženca zahteva izpraznitev celotne nepremičnine in njeno prosto oseb in stvari izročitev v neposredno posest, vključno s ključi.
Prvi odstavek 141. člena ZPP določa, da vročevalec v takem primeru pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na registriranem naslovu; šteje se, da je vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika posebej opozoriti, in sicer vročevalec na vročilnici in na pisanju navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše. Glede na navedeno zakonsko določilo torej ne zadostuje, da vročevalec vse to zapiše le na vročilnico, ki se vrne sodišču, temveč mora vse to zapisati tudi na pisanje, ki ga v predalčniku pusti naslovniku. Iz fotokopije kuverte, ki jo je pooblaščenka tožeče stranke priložila k pritožbi, je razvidno, da kuverta, v kateri je bilo sodno pisanje, ne vsebuje ničesar od z zakonom predpisanega. Ne vsebuje ne vzroka, zakaj je bilo pisanje puščeno v predalčniku, ne dneva, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, ne podpisa vročevalca. S tem je bila izpodbita domneva o pravilni vročitvi iz prvega odstavka 141. člena ZPP.