potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tretja pripravljalna vloga, ki je bila vložena na naroku dne 20. 6. 2022, ni bila potrebna, saj bi tožnica lahko te navedbe dala na naroku oziroma v drugi pripravljalni vlogi, ki se nanaša na izvedensko mnenje in tožbeni zahtevek naveden v tretji pripravljalni vlogi. Utemeljeno se pritožba ne strinja tudi s tem, da je sodišče prve stopnje za drugo pripravljalno vlogo tožnici priznalo 225 točk. Glede na vsebino in obseg je drugo pripravljalno vlogo mogoče šteti za kratek dopis.
Zavarovane osebe lahko pravice iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le na način in v postopkih, kot so določeni z zakonom. Ker se je tožnik odločil izstopiti iz sistema javne mreže zdravstvenih storitev v sistem zasebnega zdravstva, je dolžan storitev plačati sam. Povračilo stroškov zavarovancem za opravljeno zdravstveno storitev je predvidena izjemoma, le v primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči.
Ob tem, ko v preteklosti obdolženi ni spoštoval izrečenih ukrepov prepovedi približevanja, na podlagi česar je tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilen zaključek, da odreditev milejšega ukrepa, ki terja sodelovanje obdolženca, ne pride v poštev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vročitev odpovedi - zagovor - neupravičen izostanek z dela - COVID-19 - odklonitev testiranja - diskriminacija - osebna okoliščina
Tožnice, ki ni predložila zdravniškega potrdila glede testiranja, toženka z napotitvijo na testiranje iz nosu, ni diskriminatorno obravnavala. V okviru prepovedi diskriminacije zakon (prvi odstavek 6. člena ZDR-1) varuje delavce pred neenako obravnavo glede na primeroma navedene osebne okoliščine, med katere ne sodi odklanjanje testiranja na določen način ob odsotnosti ustrezne medicinske indikacije; odklanjanje testiranja na določen način je osebni pogled na določeno okoliščino in ne (še) prepričanje.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 117/3.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz navedb toženca ne izhaja, da iz upravičenih razlogov ni mogel pravočasno vložiti odgovora na pritožbo zoper v tem postopku izdano zamudno sodbo, je pravilna.
Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP mora sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo vselej preizkusiti po uradni dolžnosti, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka, med drugim tudi po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi te določbe mora preizkusiti, ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati oziroma na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Ker je bila v konkretni zadevi izdana oprostilna sodba zaradi nedokazanosti obtožbenih očitkov, se izpodbijana sodba, sicer neposredno, ne opira na nezakonite dokaze, pač pa se je nanj oprla obtožba in sedaj tudi vložena pritožba.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - odločitev o pravdnih stroških - posebna pravila - pravna podlaga za odločitev - načelo krivde
Prva toženka v pritožbi utemeljeno opozarja na 160. člen ZPP, ki glede pravdnih stroškov določa, da če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvari ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. Odločitev sodišča, ki je navedeno določbo spregledalo in odločitev o stroških utemeljilo na 154. členu ZPP (tudi glede razmerja med tožnikom in prvo toženko), je tako delno (glede prve toženke) napačna.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja v postopku, katerih namen je zavlačevanje postopka. Takšnih okoliščin prva toženka ni zatrjevala, ampak je krivdo tožnika in druge toženke zatrjevala na podlagi dejstva, da nista predhodno uredila premoženjskih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063159
SPZ člen 215, 215/1. OZ člen 352, 352/3. ZNP člen 146. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - razmerje inter partes - pravno priznana premoženjska škoda - stroški postopka - stroški pravnega zastopanja - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje poslovne odškodninske terjatve - določljivost obsega škode - začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - razlogi za razveljavitev sodbe - kasatorično pooblastilo
Skladno z zakonom in s sodno prakso poslovna odškodninska terjatev zastara v roku 5 let, začne pa teči prvi dan po dnevu, ko je imel oškodovanec pravico terjati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel možnost izvedeti za škodo. Pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje, da sta tožnika najpozneje s pravnomočnostjo sodbe vedela, da jima lastniki sosednjega zemljišča ne bodo dali služnosti prostega dostopa. Tožnikoma je bila takrat kršitev pogodbene obveznosti znana. Prav tako so pravilni zaključki sodišča, da so bili tožnikoma s pravnomočnostjo sodbe zagotovo znani vsi stroški zastopanja, ki so jima nastali v postopku.
Za začetek teka zastaralnega roka se ne zahteva vedenje o točni višini in obsegu škode, temveč zadošča vedenje o okoliščinah, ki omogočajo, da je škoda določljiva. Tožnika sta 8. 12. 2009 vložila predlog za dovolitev nujne poti in predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je vodil pod opr. št. N 34/2009, ter sta glede na določbo 146. člena ZNP (sedaj 179. člena ZNP-1), po katerem stroške v postopku za določitev nujne poti krije predlagatelj, nedvomno vedela za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko določila škodo iz naslova zastopanja v nepravdnem in izvršilnem postopku. Tožnika bi lahko škodo pravočasno ocenila, saj je bila glede na zgornje razloge predvidljiva in pričakovana.
Pritožbi pa je pritrditi, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da gre v primeru stroškov zastopanja nastalih v nadaljevanju nepravdnega in izvršilnih postopkov po 18. 10. 2014 za sukcesivno nastajajočo škodo. Pritožbeno sodišče meni, da pri opisanih stroških ne moremo govoriti o ponavljajočih se istovrstnih škodah, saj tožnika nista mogla predvideti ali bosta z nepravdnim postopkom opr. št. N 34/2009 uspela ali ne oziroma povedano drugače, nista mogla predvideti, da bo zadeva na višjem sodišču razveljavljena, vrnjena v ponovno odločanje pod opr. št. N 7/2018.
DZ člen 7, 7/4, 137, 137/3, 189. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/2.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - varstvo koristi otroka - neizvedba dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave
Ko se določa preživnina za otroka, ki se na podlagi 189. člena DZ določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, je potrebno upoštevati načelo otrokove koristi. To pomeni, da je treba tudi pridobitne zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine skrbno in celovito ugotoviti ter pri tem vse navedbe in predloge strank vzeti na znanje, pretehtati njihovo relevantnost in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeliti, izvesti relevantne predlagane dokaze in zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.
Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga strankam ne omogoča polnega vsebinskega dialoga s sodiščem prve stopnje in ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Navedena pravica mora biti spoštovana v vseh fazah postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060836
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 434. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - najemnik poslovnega prostora - najemna pogodba - kasneje sklenjena sodna poravnava - presoja dogovora strank - pasivna legitimacija - dejanska trditvena podlaga - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - pogodba v korist tretjega - obratovalni stroški - terjatev upravnika
Toženka se je v sodni poravnavi, sklenjeni z lastnico poslovnih prostorov, zavezala poravnati vse neporavnane obveznosti do dobaviteljev in upravnika, ki bodo nastale do njene izselitve, in sicer tudi v primeru, če bodo te naložene v plačilo lastnici. Takšno vsebino dogovora je sodišče pravilno označilo kot prevzem izpolnitve.
sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo - stroški postopka
Toženec da povod za tožbo takrat, ko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija. V zvezi z ravnanjem toženca, ki se na prejete listine ni odzval, je bilo takšno sklepanje tožnice utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00060843
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/2. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179. ZPP člen 212, 216.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravica do denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odločanje v upravnem postopku - pavšalna odškodnina - ugotavljanje dejstev v sodnem postopku - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izguba na zaslužku - višina dohodkov - delo na črno - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - odmera denarne odškodnine
Sodišče je tožnici sicer verjelo, da je imela tudi na področju pridobivanja sredstev oz. zaposlitve gotovo tudi zaradi neurejenega statusa določene nevšečnosti, zato je to pravilno upoštevalo v okviru dodatno priznane ji nematerialne škode, kjer se tudi ta segment lahko upošteva pri odmeri enotne oblike (negmotne) škode. Za dodatno povrnitev konkretne materialne škode pa bi morala izkazati konkretne okoliščine, povezane z izbrisom in zatrjevano izgubo dohodka.
Pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, se denarna odškodnina zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali katerem koli drugem postopku. Zakon ne določa, ali gre za materialno ali nematerialno škodo, zato ni podlage za domnevo, da polovico predstavlja prva, polovico pa druga oblika škode. Sodišče je pravilno uporabilo to določbo, ko je od odškodnine, do katere bi bila tožnica po oceni sodišča upravičena, odštelo celotni znesek odškodnine, odmerjene v upravnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061035
ZKP člen 358, 364, 364/7, 372, 372-1, 392, 392/1. KZ-1 člen 34, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - poskus kaznivega dejanja velike tatvine - dejanje ni kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naklep - protipravna prilastitev tuje premične stvari
V konkretnem primeru se obdolžencu očita poskus kaznivega dejanja velike tatvine in v takšnih primerih, zlasti ko gre za nedokončan poskus in ko storilec kaznivo dejanje zanika, kot je to primer v obravnavani zadevi, sodišče zgolj na podlagi indicev s posrednim sklepanjem ugotovi vsebino storilčevega naklepa oziroma njegovo subjektivno usmerjenost proti določenemu cilju. Državna tožilka ima zato prav, da je v takšnih primerih natančna opredelitev predmeta napada praktično nemogoča ter neživljenjska in v skladu z uveljavljeno sodno prakso tudi nepotrebna. Tako je po presoji višjega sodišča v tem primeru zahtevi po določnosti opisa zadoščeno že s tem, ko je v opisu navedeno, da je obdolženec pri vlomu v zaprti prostor imel v naklepu, da si protipravno prilasti tujo premično stvar, pa čeprav je to navedeno le v abstraktnem delu opisa. Vrhovno sodišče je namreč v več svojih odločbah podalo jasno stališče, da v primerih, ko izrek obtožbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa dejanja predstavljata celoto in zato ni potrebno, da se za konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej če so dovolj konkretizirani že v abstraktnem delu. Tako lahko v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzamejo vlogo dejstev, ker posameznega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče. Bistveno je, da je treba oba dela opisa vedno vrednotiti v vzajemni povezavi, zaradi česar je po presoji višjega sodišča v konkretnem primeru predmet velike tatvine v opisu obtožbe zatrjevan in konkretiziran dovolj določno, da omogoča pravno presojo obsojenčevega ravnanja tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - vrste začasnih odredb - ureditev medsebojnih razmerij med lastniki - premoženjska razmerja med zakoncema - položaj družbenikov - korporacijskopravna pravila - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - izrek denarne kazni - kršitev začasne odredbe - izbris prepovedi odtujitve in obremenitve - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - položaj pridobitelja poslovnega deleža - zavrnitev predloga
Tožnica v obravnavani zadevi od sodišča zahteva ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema po pravilih družinskega prava. Za ureditev konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na njun položaj družbenikov v d. o. o., pa se uporabljajo pravila korporacijskega prava. Pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe in način njihovega uresničevanja se določijo z družbeno pogodbo. Z družbeno pogodbo je določeno, ali zastopniki delujejo posamično ali skupno. O spremembi družbene pogodbe družbeniki odločajo s sklepi, ki jih sprejmejo na skupščini (505. in 507. člen ZGD-1) in jih ne more nadomestiti sodišče s svojo odločbo. Tožnica tako v tem postopku napačno terja od sodišča odločitev o vprašanju, ki se nanaša na upravljanje družbe, ki ni stranka tega postopka ne na aktivni in ne na pasivni strani.
Denarna kazen (33. člen ZIZ) predstavlja izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Njen smisel in namen je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika oziroma opustitev ravnanj, ki je v nasprotju z vsebino začasne odredbe. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče tožencu prepovedalo odtujitev ali obremenitev njegovega poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., in zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve v sodnem registru. Po določilu prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki je vpisan v sodni register. Odrejena zaznamba prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem ima neposreden učinek oziroma takojšen vpliv na možnost poznejših vpisov v sodni register.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060921
KZ-1 člen 48, 48/4, 86, 86/4, 323, 323/1, 323/2. ZKP člen 92, 92/2, 94, 94/1, 105, 105/2, 450, 450.c, 450.c/4.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - sporazum o priznanju krivde - vikend zapor - stranska kazen - prepoved vožnje motornih vozil
Glede na to, da je bil obdolženec (v navzočnosti svojega zagovornika) seznanjen s pravnimi posledicami podanega priznanja in sklenjenega sporazuma, ko mu je bilo torej znano, da zoper sporazum ni pritožbe, se obdolženčeva pritožbena izvajanja, s katerimi se zavzema za znižanje stranske kazni prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije, pokažejo kot neutemeljena.
OZ člen 190. ZGD-1 člen 263, 505, 505-9. ZPP člen 3, 3/3, 81, 277, 318, 318/1, 318/1-4, 318/2, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14.
skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - sklep skupščine o vložitvi tožbe - posebni zastopnik za vložitev tožbe - vročitev tožbe v odgovor - nevložitev odgovora na tožbo - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnilna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčnost tožbe - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - afirmativna litiskontestacija - domneva priznanja tožbenih trditev - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pooblastilo za vložitev tožbe - procesna legitimacija - procesna predpostavka - obstoj procesne predpostavke
Sodišče prve stopnje v okviru presoje sklepčnosti, tj. presoje, ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ne bi smelo ugotavljati, ali je zatrjevano dejstvo, da je bil na skupščini sprejet sklep z vsebino, ki izhaja iz 6. točke te obrazložitve, resnično ali ne, oziroma ali je navedeni sklep veljaven ali ne. Po sistemu afirmativne litiskontestacije se namreč vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere opira svoj zahtevek. Zakon sodišču v zvezi s presojo sklepčnosti ne nalaga, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotavljalo (ne)izkazanost zatrjevanih dejstev. Za presojo nesklepčnosti zato niso potrebne nikakršne poizvedbe, saj gre le za preizkus pravilnosti operacije pravnega silogizma, ki je vsebovana v tožbi. V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v konkretnih okoliščinah brezplačne rabe mansarde last zapustnika, ki jo je uporabljal brezplačno toženec z družino, ni mogoče šteti kot darilo po 29. členu ZD, ki bi se tožencu kot zakonitemu dediču vštelo v dedni delež.
ZDSS-1 člen 61, 62.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.. ZUP člen 7, 7-4.
začasna nezmožnost za delo - retrogradni bolniški stalež - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo
Po 1. odst. 232. člena Pravil OZZ lahko osebni zdravnik dejansko le izjemoma oceni začasno zadržanost z dela za nazaj za največ tri dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če zaradi praznikov ni bil dosegljiv. Začasno nezmožnost za delo, daljšo od tri dni, lahko prizna le imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Že glede na besedno zvezo "drugi utemeljeni primeri, ko pacient ni mogel do osebnega zdravnika ali mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost" v Pravilih OZZ ne gre za taksativno določene primere, kot povsem zmotno razloguje tožeča stranka.