ZPIZ-2 člen 92, 390, 396, 396/3.. ZPIZ-2G člen 121.
III. kategorija invalidnosti - pravica do nadomestila za invalidnost - izpolnjevanje pogojev - invalidnost po prejšnjih predpisih
Tožnik ni bil uživalec nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja po določbah ZPIZ. To pa pomeni, da navedene določbe ni mogoče uporabiti pri presoji sporne zadeve. Tožnik je namreč pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu pridobil po določbah ZPIZ, torej v letu 1993, vendar pa ni uživalec navedene pravice, saj je že od 30. 9. 2008, ko mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje, brez zaposlitve. Prav tako ni uživalec nobenih drugih pravic. To pa pomeni, da sprememba v stanju invalidnosti v primeru tožnika ni pogoj za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - izpolnjevanje pogojev - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - odločanje sodišča prve stopnje - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - premoženjsko stanje stranke - pravna sredstva v postopku odločanja o sodnih taksah - sklep o taksni obveznosti - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pravica do pritožbe zoper sklep - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Tak je bil namen zakonodajalca. Iz zakonodajnega gradiva k 15. členu ZST-1 namreč izhaja, da mora biti pridobitev premoženja dejanska in ne zgolj formalna, ker je smiselno, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Naknadna obveznost plačila sodne takse je sprejemljiva le ob predpostavki, da se je strankino premoženjsko stanje dejansko spremenilo in ji tudi dejansko omogoča plačilo takse. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila (ta podatek je sodišče prve stopnje od tožnika že pridobilo), zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
Sam čas storitve obravnavanega prekrška ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonski znak tega prekrška, temveč je čas storitve prekrška pomemben iz drugih razlogov (npr. zastaranje, ponovno sojenje za isto stvar), česar pa pritožnik v postopku ne problematizira.
Z nenavzočnostjo zagovornika na zaslišanju priče C. C. obtoženki v predmetni fazi kazenskega postopka ni bila kršena pravica do obrambe (29. člen Ustave RS), kot to zatrjuje pritožba. Vprašanje nedovoljenosti predmetnega dokaza in s tem poštenosti postopka zoper obdolženo, kot je drugo sodišče pojasnilo že v sklepu z dne 25. 10. 2022, opr. št. I Kp 35134/2022, bi se lahko postavilo le v nadaljevanju kazenskega postopka, v fazi glavne obravnave, če bi sodišče prve stopnje, ne da bi pričo neposredno zaslišalo in omogočilo soočenje obtoženke s pričo ob strokovni pomoči zagovornika, na izpovedbah priče iz faze nujnih preiskovalnih dejanj z dne 7. 6. 2022, ko je bila zaslišana brez navzočnosti zagovornika in o pravici do zagovornika niti ni bila poučena, oprlo svojo sodbo.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev predlaganih dokazov
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.
ZPIZ-2 člen 30.. ZMEPIZ-1 člen 55.. ZPIZ člen 140, 140/1.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska osnova - dokazovanje z izvedencem - razveljavitev sodbe
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 99/2007 že zavzelo stališče, da lahko tožnica dokazuje višino plač, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine, za sporno obdobje tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavk, če teh podatkov ni v matični evidenci zavarovancev.
Sodišče prve stopnje bi moralo višino dohodka ugotavljati ne samo z zaslišanjem prič, temveč predvsem z izvedencem finančne stroke. Le na ta način bi lahko zadostilo kriteriju verjetnosti, ki je potreben, da se kljub pomanjkljivim podatkom v matični evidenci ugotovi višina dohodka v spornem obdobju.
zahteva za sodno varstvo - kršitev pravila o prednosti na cesti
Sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano.
DZ člen 7, 7/1, 7/2, 138, 138/3, 153, 160, 160/1, 161. ZIZ člen 278. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 106, 106/2, 106/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločitev po uradni dolžnosti - razlogi za izrek ukrepa - prenehanje ukrepa - prenehanje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - obrazložitev odločitve
Sodišče prve stopnje je (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.
Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00062965
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - solidarni dolžniki v izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor - navadno sosporništvo
Ne glede na to, da sta dolžnika v obravnavani zadevi ugovora vložila v isti vlogi, je treba vlogo glede na njeno vsebino in upoštevaje procesni položaj dolžnikov obravnavati kot dve samostojni pravni sredstvi, tj. kot dva samostojna ugovora vsakega od dolžnikov, o katerih mora sodišče sprejeti tudi samostojni odločitvi in sklep o izvršbi, če so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo ugovorov, upoštevaje razloge, ki jih je v ugovoru uveljavljal posamezni dolžnik, in uradoma upoštevne razloge preizkusiti ločeno v razmerju do posameznega dolžnika. Ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) nima izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, za taksno obveznost vsakega od dolžnikov velja prvi odstavek 3. člena ZST-1, ki določa, da s tem zakonom predpisane takse plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, če ta zakon ne določa drugače. Za vsakega od dolžnikov je zato že z vložitvijo vloge z dne 11. 1. 2022 nastala samostojna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1; prvi odstavek 29.b člena ZIZ), zaradi česar v obravnavani zadevi tudi ni podlage za uporabo desetega odstavka 3. člena ZST-1.
ZP-1 člen 6.a. ZNB člen 19.b, 19.b/5, 57, 57/1, 57/1-2.b.
karantena - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni
Ker se sodišče prve stopnje glede obstoja dejstev, relevantnih za uporabo določbe 6.a člena ZP-1, sklicuje na okoliščine, ki so nastale po storitvi prekrška, so pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz 6.a člena ZP-1, utemeljeni.
S pritožbenimi navedbami, da je izvedensko mnenje neuporabno in da je sodišče prve stopnje zaradi tega angažiralo novega izvedenca, pritožba ne more biti uspešna. Ali je tako, bo odločilo sodišče v končni sodbi. Za priznanje nagrade izvedencu ni odločilno, ali se stranke s podanim mnenjem strinjajo. Prav tako ni odločilno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve oziroma ali bo sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
invalidnina za telesno okvaro - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - neskrbnost - sprememba sklepa
Neutemeljeno je priznanje nagrade in stroškov v višini 457,99 EUR, saj je do potrebe po izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja prišlo zaradi neskrbnosti izvedenskega organa.
ZPP člen 185, 185/1, 187, 187/1, 192, 192/1, 192/2.
subjektivna razširitev tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - naknadno sosporništvo - eventualno sosporništvo - privolitev novega toženca - nova tožba - subjektivna sprememba tožbe
Tožnica bi na podlagi prvega odstavka 192. člena ZPP s tožbo lahko zajela obe toženki tako, da bi zahtevala, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti drugi toženki, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prvi toženki (eventualno sosporništvo). A takšna zahtevka bi morala postaviti že v tožbi. Drugi odstavek 192. člena ZPP sicer omogoča, da se kasneje, do konca glavne obravnave, tožba razširi na novega toženca, a je za naknadno sosporništvo potrebna njegova privolitev.
Če razširitev tožbe vsebuje vse sestavine tožbe, se ob izrecnem tožničinem predlogu (za primer, da sodišče spremembe oziroma razširitve tožbe ne bi dovolilo) takšna razširitev tožbe lahko šteje kot nova tožba zoper to (novo) toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00065923
ZPP člen 286a, 458, 458/5. ZFPPIPP člen 19. ZDavP-2 člen 173, 173/1, 175, 175/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - stečajni dolžnik - pravočasna predložitev vloge - poziv sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - pridobitev ločitvene pravice - prednostno poplačilo - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - pridobitev zastavne pravice - smiselna uporaba določb ZIZ - odstop zadeve v odločitev senatu
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru tožeči stranki poslalo poziv s konkretno določenim rokom 30 dni za podajo dodatnih navedb in dokaznih predlogov, z opozorilom, da kasnejše vloge sodišče v skladu z 286.a členom ZPP ne bo upoštevalo. Nato je na predlog tožeče stranke rok za vložitev omenjene pripravljalne vloge še enkrat podaljšalo za dodatnih 30 dni. Ker tožeča stranka pripravljalne vloge tudi v novo določenem roku 30 dni ni predložila, temveč jo je predložila šele na prvem naroku za glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je bila prepozna.
(Smiselna) uporaba ZIZ v primeru davčne izvršbe na denarno terjatev ne pride v poštev.
Tožena stranka z davčno izvršbo na dolžnikovi denarni terjatvi ne more pridobiti zastavne pravice.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065044
ZMZPP člen 1, 19, 20. ABGB paragraf 879, 891, 1347, 1357. KschG člen 3, 6, 6/1-13, 25c, 25d. ZPP člen 212, 337, 337/1.
uporaba tujega materialnega prava - avstrijsko pravo - kreditna pogodba - porok - solidarni porok - solidarni porok in plačnik - potrošnik - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - družbenik - poslovodja
Iz odločbe Sodišča EU C-269/95, na katero se med drugim sklicujeta pritožnika, izhaja ravno zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje na podlagi že citiranega ugotovljenega dejanskega stanja. Med sklenjena razmerja, kjer se uporabljajo pravila o varstvu potrošnikov, spadajo samo tiste pogodbe, sklenjene z namenom zadovoljevanja lastnih potreb posameznika v smislu zasebne potrošnje kot ekonomsko šibkejše stranke. Po drugi strani pa posebna zaščita, ki jo želijo zagotoviti te določbe, ni upravičena v primeru pogodb za trgovinsko ali poklicno dejavnost, kar sta ob sklepanju spornih pogodb počela pritožnika.
posojilna pogodba - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik toženki ni izročil 3.000,00 EUR in pravilno zaključilo, da posojilna pogodba sploh ni bila sklenjena, se izkažejo za pravno nepomembna izražena stališča tožnika, da pogodba v notarskem zapisu ni bila potrebna, ker se v primeru realizacije pogodbe nadomesti pomanjkljiva obličnost.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 219b, 219b/2, 219b/2-1, 219b/3, 227, 227/1, 227/6.
postopek prisilne poravnave - smiselna uporaba ZPP - edicijska dolžnost - poslovna skrivnost - pridržana pritožba
Sodišče ob izdaji (končne) odločbe po prostem prepričanju presodi, kakšnega pomena je to, da druga stranka odklanja predložitev listine, na kateri so prekriti deli, ki vsebujejo poslovno skrivnost.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00062367
ZDZdr člen 48, 48/2, 52, 74, 75, 75/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - prostorska zasedenost - prostorska stiska - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - institucionalno varstvo odraslih - namestitev v socialnovarstveni zavod
Izoblikovalo se je stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da je dolžan socialno varstveni zavod, ki ga imenuje sodišče, osebo sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb na podlagi sklepov sodišč, do tedaj pa ostane oseba v psihiatrični bolnišnici.
pripravljalni postopek - starejši mladoletnik - dokazni predlog tožilstva
Kot pravilno opozarja sodnica za mladoletnike pa obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva.