ZOdv člen 25, 25/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 50, 51, 52, 52/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
odvetniški kandidat - vpis v imenik odvetniških kandidatov - zavrnitev vpisa - pogoji za vpis v imenik - osebni stečaj - osebna primernost odvetnika - neobrazložena odločba
Tožena stranka je tožnikov predlog za vpis v imenik odvetniških kandidatov zavrnila z utemeljitvijo, da ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, vendar teh zaključkov ni pojasnila tako, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Tožena stranka je namreč zgolj utemeljila tiste razloge, ki kažejo, da tožnik ni zaupanja vreden za opravljanje odvetniškega poklica, ni pa se opredelila do tistih, ki izkazujejo nasprotno.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28, 28/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/1. ZUP člen 116, 116/1.
davčna izvršba - stroški davčne izvršbe - nagrada odvetnika - nagrada odvetnika za druge vloge - pravočasnost priglasitve stroškov - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka
Glede vprašanja pravočasnosti priglasitve stroškov sodišče pojasnjuje, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati do izdaje odločbe (prvi odstavek 116. člena ZUP). Tudi po prvem odstavku 16. člena Odvetniške tarife je dolžan odvetnik izstaviti stranki oziroma naročniku storitev specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, pri čemer se, v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena, šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Nobeden od navedenih predpisov torej ne določa, da bi odvetnik moral stroške priglasiti že v vsaki posamični vlogi, temveč mora to storiti pred izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - nagrada za odvetniške storitve - plačilo odvetniških storitev - stroški mediacije - stroški postopka mediacije - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Glede na to, da je celo v sodnih postopkih zakonsko dopustno sodelovanje udeležencev s pomočjo komunikacijskih sredstev (na primer zaslišanje strank in drugih udeležencev postopka preko videokonference), sodišče ne vidi razumnega razloga, zakaj se v obravnavanem primeru, upoštevajoč vse opisane okoliščine, ne bi kot izvedba mediacijskega naroka upoštevalo dogovarjanje med strankami, ki je bilo usmerjeno v vsebinsko rešitev sporne zadeve.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku tožena stranka pomanjkljivo obrazložila izpodbijani sklep, saj ni pojasnila razlogov, ki so jo vodili k zaključku, da za obračun nagrade za opravljanje storitev BPP v konkretnem primeru uporabi tar. št. 23 OT. Tožnica je namreč priglasila nagrado po tar. št. 18/2, ki izrecno predvideva nagrado za postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca. Glede na dejstvo, da je navedena tar. št. kljub spremembi vrste postopka po določbah DZ in ZNP-1 še vedno v veljavi, po presoji sodišča tako vsekakor ne vzdrži stališče tožene stranke, da navedene (delne) zavrnitve priglašene nagrade ni bila dolžna obrazložiti.
ZOdv člen 21, 21/1-5, 21/1-7, 25, 30, 30/1-5, 30/1-7. ZUP člen 9. URS člen 15, 49, 120.
izbris iz imenika odvetnikov - načelo sorazmernosti
Ne glede na to, da so izpolnjeni razlogi za izbris po 30. členu ZOdv, pa je treba upoštevati, da gre v primeru izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov za poseg v pravico opravljati poklic. Sodišče sodi, da zaradi ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave in zaradi dejstva, da se ta pravica uresničuje znotraj pravosodja (137. člen Ustave), toženka pri presoji razlogov za izbris utemeljeno upošteva 59. č člen statuta OZS. Gre namreč za presojo ukrepa, ki nekomu odvzame pravico opravljati poklic, z vidika načel nujnosti in sorazmernosti, kar je skladno s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Po tej določbi se v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov, poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika, upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa - odmera stroškov - nadaljevano kaznivo dejanje
Upravno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločitvah zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odmera stroškov - pisni zagovor obdolženca - obrazložena vloga
ZKP v četrtem odstavku 227. člena resda predvideva ustno zaslišanje obtoženca, ki lahko ob podaji zagovora uporablja svoje zapiske, vendar pa je treba pritrditi tožbenim navedbam, da je način izvrševanja obrambe stvar dogovora med zagovornikom in obtožencem. Pri tem pa po presoji sodišča za priznanje nagrade odvetniku ne more biti odločilen sam datum sestave takšnega zagovora, saj je dejstvo, da je šlo za storitev, ki jo je opravil odvetnik izven glavne obravnave.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - višina nagrade - zmotna uporaba materialnega prava - povišanje nagrade
Določba drugega odstavka 7. člena OT, ki je relevantna za obravnavano zadevo, ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Po presoji sodišča navedena določba ni relevantna le v primerih, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ampak jo je utemeljeno razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se ga kot tako (samostojno) tudi dokazuje. Zagovornik obdolženca mora namreč pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje; od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena.
ZOdv člen 17, 17/5, 19, 19/2, 20, 20/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 7, 7/2, 9, 10, 10/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški - potni stroški odvetnika - znižana nagrada - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - urnina - obvezna razlaga odvetniške tarife
Sodna praksa se je v primerljivih zadevah že jasno izrekla, da povečanje iz 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - ustavna pritožba - nadaljevano kaznivo dejanje
Bistveno enake položaje je treba obravnavati enako. Če zakonodajalec takšne položaje ureja različno, mora za to razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. A v tej zvezi je treba obenem pojasniti, da je že predlagatelj Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D), s katerim je bila v ZOdv vključena citirana določba petega odstavka 17. člena, v postopku sprejemanja tega zakona navedel razloge, ki se nanašajo na skladnost predlagane spremembe oziroma dopolnitve zakona z Ustavo (zakonodajno gradivo EVA: 2014-2030-0052 št. 00720-17/2014/7 z dne 4. 12. 2014). Kot je navedel, je zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države treba določiti nižja plačila za tovrstne storitve odvetnikov, ki se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
Obdolžencu očitano dejanje, ki je kolektivno kaznivo dejanje, pomeni očitek več izvršitvenih ravnanj v daljšem časovnem obdobju, zato posameznih delov opisa ni mogoče ločiti, temveč je treba opis dejanja obravnavati kot celoto oziroma kontinuirano ravnanje obdolženca, izvršeno s sicer več izvršitvenimi ravnanji, a še (vedno) kot eno kolektivno kaznivo dejanje. Navedeno pa ne terja zgolj presoje sodišče, ali so vsa ravnanja ciljno usmerjena in po vsebini tako homogena, da ustvarjajo eno (kolektivno) kaznivo dejanje, temveč je tudi obrambo obdolženca treba pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori takšno kaznivo dejanje. Glede na navedeno gre pritrditi tožniku, da je toženka nepravilno zaključila, da tožniku ne pripada povišanje skupne vrednosti storitve po drugem odstavku 7. člena OT.
ZOdv člen 2, 25, 25/1, 25/1-2, 25/1-7, 27. ZUP člen 9, 9/2.
vpis v imenik odvetnikov - zavrnitev zahteve - zavrnitev vpisa - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Izpodbijana odločitev, kolikor temelji na zaključku, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za vpis, torej da tožnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, je nezakonita. Čeprav izpodbijana odločitev temelji tudi na zaključku o neizpolnjevanju pogoja, da je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoj, da je poslovno sposoben, pa je izrek izpodbijane odločbe enovit, kar narekuje odpravo izpodbijane odločbe v celoti.
vpis v imenik odvetnikov - zavrženje zahteve v upravnem postopku - zavrženje nove zahteve - ista upravna zadeva
V obeh zadevah gre za zahtevek istega tožnika, ki želi doseči vpis v imenik odvetnikov. Ker je bil v času vložitve prve zahteve za vpis v osebnem stečaju, zaradi česar ni izpolnjeval pogoja o poslovni sposobnosti, kar je bila ena od podlag za zavrnitev njegove zahteve za vpis v imenik odvetnikov, v času vložitve druge zahteve za vpis, pa ne (več), do česar je torej prišlo po izdaji odločbe tožene stranke v prej začetem upravnem postopku, ki pa zaradi pravnih sredstev tudi še v času vložitve druge (obravnavane) zahteve za vpis v imenik odvetnikov še ni bil pravnomočno končan, ne gre za isto upravno zadevo, zaradi česar tožena stranka ni imela razloga za zavrženje zahteve na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/1, 11/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife - razlaga odvetniške tarife - načelo enakopravnosti - kilometrina - višina nagrade - znižana nagrada - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Za podaljšanje pripora (prim. sodbo I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020) je enako kot pri njegovi odreditvi potrebno opraviti presojo, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in, ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov. Čeprav je standard obrazložitve pri sklepu o podaljšanju pripora manjši kot pri njegovi odreditvi, pa mora senat pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov vseeno upoštevati vsebino dokazov in iz njih izhajajoča dejstva, ter na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. Taka vrsta odločitve pa ne more predstavljati procesne odločbe, saj se z njo ne odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka.
ZOdvT člen 25, 25/1, 25/1-7, 30, 30/1, 30/1-6, 30/1-7.
izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris - neporavnane obveznosti
Obstoj zapadlih obveznosti na dan izdaje odločbe, ob upoštevanju podatka, da je bil tožnik opozorjen na posledice neplačila dolgovane obveznosti, utemeljuje odločitev tožene stranke, da obstaja razlog za izbris iz imenika odvetnikov.
Neprerekano dejstvo, da tožnik ni imel odprtega fiduciarnega računa več kot leto dni, samo po sebi utemeljuje sklepanje, da odvetnik ne opravlja odvetniškega poklica in je tudi s tem izpolnjen pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - nadaljevano kaznivo dejanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, je treba šteti vsako dejanje kot dejanje, zaradi katerega se skupna vrednost storitve zviša za 25 %, vendar največ za 100 %.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - materialni stroški - odvetniška tarifa
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
Sodišče pritrjuje tožnikovim tožbenim navedbam, da se morajo bistveno enaki položaji obravnavati enako in mora, kolikor zakonodajalec take položaje ureja različno, za to razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz stvari same, zakonodajalec pa ga mora ustrezno utemeljiti. A sodišče obenem ugotavlja, da je predlagatelj (Vlada RS) Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D), ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS (zakonodajno gradivo EVA: 2014-2030-0052 št. 00720-17/2014/7 z dne 4. 12. 2014). Pojasnil je, da je zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države treba določiti nižja plačila za tovrstne storitve odvetnikov, ki se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - načelo enakopravnosti
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
Bistveno enaki položaji se morajo obravnavati enako in zakonodajalec mora, v kolikor take položaje ureja različno, za to razlikovanje najti razumen razlog, ki izhaja iz stvari same, zakonodajalec pa ga mora ustrezno utemeljiti. Sodišče ugotavlja, da je predlagatelj zakona, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - načelo enakosti pred zakonom - svobodna gospodarska ponudba - stroški odvetniškega zastopanja
Odvetniki, ki opravljajo storitve BPP, so v primerjavi z ostalimi odvetniki z vidika plačila za opravljene storitve v različnih položajih glede bistvene okoliščine: prvi imajo zagotovljene stranke in plačilo, drugi pa si morajo prizadevati za pridobitev strank, poleg tega pa so v negotovosti glede plačila. Ker položaja tako nista enaka, tudi njuna različna ureditev ne more pomeniti kršitve načela enakosti.
Iz stališč Ustavnega sodišča izhaja jasno ločevanje med položajem, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, kar pomeni pridobitno dejavnost, ki ima značilnosti gospodarske dejavnosti in jo tudi varuje pravica do proste gospodarske pobude (74. člen Ustave RS), od položaja, ko odvetniki delujejo v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V takem primeru odvetniki dejansko opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države, ki jih država tudi v celoti financira. V tem položaju določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju z načelom proste gospodarske pobude.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - osebni stečaj odvetnika - poslovna sposobnost odvetnika - pogoji za opravljanje dejavnosti
Odvetnika, ki ni več poslovno sposoben, se izbriše iz imenika odvetnikov. Za tako situacijo gre tudi, ko je zoper odvetnika začet postopek osebnega stečaja.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1, 144/3.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - postopek osebnega stečaja - omejena poslovna sposobnost - skrajšani postopek
Tožnik z začetkom stečajnega postopka za odvetnika ni več izpolnjeval pogoja poslovne sposobnosti iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv, s čemer je bil podan razlog, da se ga na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona izbriše iz imenika odvetnikov.