Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
upravna izvršba - stroški upravnega postopka - stroški pritožbe - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so tožeči stranki nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku. Tožena stranka je stroške tožeče stranke pravilno odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/4.
odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - soglasje
Izpodbijani akt je za tožnico sporen, ker meni, da bi morala tožena stranka o njeni vlogi odločiti tako, da bi o tem izdala upravni akt z vsemi predpisanimi sestavinami in vlogi tožnice ugoditi, zato je vložila predmetno tožbo v upravnem sporu, ki ji ne nasprotuje več oziroma celo sama izrecno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi ter zadevo vrne Ministrstvu za pravosodje v ponovni postopek, zato je sodišče tožbi ugodilo.
ZUS-1 člen 39, 39/1, 39/3. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 273, 273/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Sodišče je presojalo tožnikov ugovor glede vrednosti sodnega spora, ki jo je uporabila tožena stranka pri odmeri stroškov in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Po pregledu upravnih spisov sodišče namreč ocenjuje, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep glede na pravno in dejansko stanje zadeve, kot je izhajalo iz podatkov v spisu.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - sprememba sedeža
Razlog za izbris iz imenika odvetnikov predstavlja dejstvo, da tožnica ni izkazala, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, pri čemer pa tudi ni pokazala pripravljenosti, da bi se razlog za izbris čim prej odpravil.
ZMZ-1 člen 9, 11. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 5. ZOdv člen 17, 17/5.
Na podlagi 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce so za dejanja pravne pomoči pred Upravnim sodiščem in Vrhovnim sodiščem svetovalci upravičeni do nagrade in povračila stroškov, pri čemer se smiselno uporabljajo drugi odstavek 25. člena, 36. člen ter 1., 2. in 3. poglavje 3. dela in 6. del tarife, razen tarifne številke 6002, iz Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Slednjega je nadomestila OT, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 22, dne 9. 1. 2015, veljati pa je začela naslednjega dne po objavi, tj. 10. 1. 2015. V konkretnem primeru se torej uporablja Splošni del ter tarifna številka 30 (XIII. Upravni spor) in tarifna številka 27 (X. Izvršilni postopek) iz Posebnega dela OT, ker Pravilnik ne določa drugače. Iz tožbenih navedb je razvidno, da se tožnica ne strinja le z zavrnilnim delom. Sodišče je zato izpodbijani sklep presojalo le v tem delu, v katerem pa je tožnica uspela. Sodišče je meritorno odločilo o pravici v sporu polne jurisdikcije, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
URS člen 74, 74/1, 137, 137/1. ZOdv člen 5, 5/3, 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - znižana nagrada - svobodna gospodarska pobuda
Z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja bpp. V navedenih primerih odvetniki opravljajo naloge, ki iz URS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnost države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS. Postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik ima zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, medtem ko si mora izbrani odvetnik prizadevati za pridobitev strank, nato pa je še v potencialni negotovosti glede plačila
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - načelo enakosti pred zakonom
Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike, plačane iz državnega proračuna, je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Postopno sproščanje začasnih varčevalnih ukrepov pri proračunskih uporabnikih, ki jih našteva tožnik, zato avtomatično ne napotuje na spremembo ureditve glede plačil odvetnikom, zlasti ob upoštevanju, da sporna ureditev, kot to izhaja iz zakonodajnega gradiva, zasleduje predvsem trajni cilj, ki je v omejitvi javno finančnih učinkov nove OT.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
V postopku preiskave so bile zaslišane tri priče, tožena stranka pa je odmerila nagrado tako, da je priznala za vse tri zaslišane priče 120 točk in ne 120 točk za vsako zaslišano pričo posebej. Tožnik opozarja na pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej. V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko od ZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje.
ZBPP člen 28, 28/4, 28/5, 30, 30/6. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - mediacija - znižana nagrada
Glede na zakonsko ureditev postopka mediacije (ki se tudi vpiše v posebnem vpisniku) ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka (v katerem se sodi). To pa pomeni, da tožnica nagrade za zastopanje v postopku mediacije ne more zahtevati na podlagi odločbe, s katero je bila dodeljena BPP za pravdni postopek.
Kolikor iz navedb, kot jih podaja tudi tožnica, izhaja, da je kvaliteta odvetniške storitve, ki je opravljena v okviru dodeljene BPP (vključno s tožničino v obravnavanem primeru) a priori nižja izključno zaradi nižjega plačila zanjo, je to nesprejemljivo.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada
Sodišče ugotavlja, da je predlagatelj ZOdv-D, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS.
ZOdv člen 25, 30, 30/1, 30/1-7. ZUP člen 144, 144/1.
izbris iz imenika odvetnikov - osebni stečaj - pogoji za opravljanje dejavnosti - poslovna sposobnost - skrajšani ugotovitveni postopek
Opravljanje odvetništva je neločljivo povezano s posameznikom kot fizično osebo in torej odvetnik, ki se mu delno omeji poslovna sposobnost, ne izpolnjuje več enega od pogojev za opravljanje tega poklica. Pri tem ni pomembno, ali odvetnik opravlja poklic samostojno ali kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi, saj mora v obeh primerih za opravljanje poklica izpolnjevati povsem enake pogoje.
Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča v Celju o uvedbi postopka osebnega stečaja nad tožnikom. Sodišče zato meni, da je imela tožena stranka v tem sklepu uradni podatek, torej podlago za sprejem odločitve v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 40. ZPP člen 199, 199/2.
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - načelo enakosti pred zakonom - stranska intervencija
OZS ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku na strani tožnika. Svoj interes utemeljuje s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih pa so le splošno opredeljeni njen položaj in naloge.
Predlagatelj ZOdv-D, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, je že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z URS.
stroški postopka - odmera stroškov zastopanja v postopku priznanja mednarodne zaščite - svetovalec za begunce - odvetniška tarifa
Tako odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, kot tudi svetovalec za begunce, ne glede na to, ali gre za odvetnika ali ne, sta zavezana opravljati svoje delo strokovno, pošteno in vestno. Oba nudita pravno pomoč pred sodišči, pri čemer je delo svetovalca za begunce omejeno na Upravno in Vrhovno sodišče v zvezi s postopki po ZMZ-1. Oba zasledujeta pravne interese in koristi svoje stranke oziroma prosilca za mednarodno pomoč in izvajata storitve brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno gre po presoji sodišča za enako vsebino in naravo njunega dela, kar skladno z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS terja enako obravnavo tudi glede odmere nagrad - tj. enako uporabo določb ZOdv, ki se nanašajo na plačilo za delo za zastopanje pred sodišči, pri odmeri nagrade za delo in povračilu stroškov, tako za odvetnike, kot tudi svetovalce za begunce.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi. ZBPP torej napotuje na uporabo OT, ob uporabi katere je potrebno upoštevati tudi ZOdv. Ta v 17. členu ureja vprašanje plačila odvetnikov in povračila stroškov, v petem odstavku 17. člena pa določa plačilo odvetnikom, postavljenim po uradni dolžnosti in odvetnikom, ki izvajajo storitve BPP, v višini polovice zneska, ki bi jim pripadal po OT. Gre za jasno in natančno urejeno vprašanje povračila stroškov odvetnikov. Določbe si ne nasprotujejo, kot to zmotno trdi tožnik, prav tako izvajalec BPP natančno ve, na kakšen način mu bodo odmerjeni priglašeni stroški in v pravno varnost posameznika ni poseženo.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - disciplinski ukrep - pogoji za izbris
Sodišče se strinja z zaključkom toženke, da so podani pogoji za izbris tožnice iz imenika odvetnikov, kljub njenemu 21-letnem delovanju na tem področju, saj mora biti odvetnik (kot del pravosodja) vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ter mora svoje delo opravljati strokovno in profesionalno. Takega delovanja pa tožnica s svojimi ravnanji ni izkazala.
ZMZ člen 13, 13/2, 13b, 78, 78/1, 78/1-6. ZOdv člen 1, 2, 11, 11/2, 17, 17/5. ZBPP člen 29, 29/1. URS člen 14, 14/2. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalca za begunce ter nagrajevanje in povračilo stroškov svetovalcu za begunce člen 1.
stroški postopka - odmera stroškov zastopanja v postopku priznanja mednarodne zaščite - svetovalec za begunce - odvetniška tarifa - spor polne jurisdikcije
Cilj zakonodajalca (tako evropskega kot slovenskega) z uzakonitvijo instituta pravnega zastopnika v postopkih mednarodne zaščite pred sodišči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Enak cilj zasleduje tudi z ZBPP, po katerem pa pravno pomoč nudijo odvetniki.
Skupne značilnosti odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, in svetovalca za begunce, ki ni odvetnik, so, da sta oba zavezana opravljati svoje delo strokovno, pošteno in vestno, oba nudita pravno pomoč pred sodišči, pri čemer je delo svetovalca za begunce omejeno na Upravno in Vrhovno sodišče v zvezi s postopki po ZMZ, oba zasledujeta pravne interese in koristi svoje stranke oziroma prosilca za mednarodno pomoč, oba izvajata storitve brezplačne pravne pomoči, ki predstavlja opravljanje naloge, ki iz Ustave izhaja kot dolžnost države, oba sta upravičena do plačila za svoje delo in povračila stroškov, sredstva za izplačilo pa zagotavlja država iz proračuna.
Niti zakonodajalec niti sodišče v okviru odločanja o tem upravnem sporu ni našlo objektivne in upravičene podlage za drugačno obravnavanje odvetnika, ki deluje v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči in svetovalca za begunce, ki ni hkrati odvetnik.
ZUS-1 člen 36. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 59d.
izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris - začasna odredba - pravni interes
Če drugačna (posebna) ureditev upravnega postopka na posameznem upravnem področju izvršljivost upravnega akta veže na njegovo pravnomočnost, pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, ker nastanek škodljivih posledic, ki se preprečujejo z začasno odredbo, preprečuje že specialna procesna ureditev. V obravnavanem primeru gre prav za tak položaj, saj je v splošnem aktu tožene stranke kot nosilke javnih pooblastil na podlagi zakonskega pooblastila določeno, da se odvetnika na podlagi odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov izbriše potem, ko odločba postane pravnomočna.
ZBPP člen 26, 27, 30, 30/6, 40. ZOdvT člen 17, 17/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava
Ker je bila brezplačna pravna pomoč v predmetni zadevi dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem I. in II. stopnje, ni mogoče sprejeti stališča, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč posebej zaprošena za sklenitev poravnave, da bi tožnik lahko za to poravnavo dobil nagrado.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Iz zapisnika o naroku za izrek kazenske sankcije z dne 15. 6. 2015 je razvidno, da se je narok tega dne zaključil ob 15.10 uri in je bilo določeno, da bo razglasitev sodbe naslednjega dne, to je 16. 6. 2015 od 8.30 uri. Iz istega zapisnika je razvidno tudi, da se je narok dne 16. 6. 2015, na katerem je bila, v navzočnosti tožnika in druge odvetnice, sprejeta in razglašena sodba, pričel ob 8.30 uri in končal ob 8. 35 uri, kot to pravilno zatrjuje tožnik v tožbi. Po presoji sodišča je zato tožena tožena stranka nepravilno postopala, ko tožniku ni priznala nagrade in kilometrine za narok dne 16. 6. 2015.