brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - substitut - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka bi v konkretnem primeru morala upoštevati določbe 16. člena ZOdv, ki določa, da pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat oziroma odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen in za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke. Ker je tožena stranka določbe 16. člena ZOdv prezrla in tožnikovemu substitutu ni omogočila zastopanja na spornem naroku ter posledično tožniku ni priznala nagrade in kilometrine za narok dne 26. 5. 2015, tožnik utemeljeno zahteva plačilo nagrade za pripravo na narok.
vpis v imenik odvetniških kandidatov - pogoji za vpis v imenik - pošteno in vestno opravljanje poklica - osebni stečaj
Določbe 50. člena ZOdv, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz 7. točke 25. člena ZOdv, veljajo tako za odvetnike kot za odvetniške kandidate, tako za prve kot za druge se pričakuje izpolnjevanje višjih moralnih in etičnih kriterijev od povprečnih. Izpolnjevanje le teh pa se lahko ocenjuje le na podlagi preteklega obnašanja kandidata, iz katerega je utemeljeno sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo odvetniškega kandidata.
Pavšalni ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev njene ustavne pravice do enakosti pred zakonom ter pravice do dela iz 14. in 29. člena Ustave RS ni utemeljen. Dejstvo je, da je tožeči stranki zaradi odločitve tožene stranke onemogočeno delo odvetniškega kandidata, navedeni poseg pa je po mnenju sodišča dopusten, saj se z njim varuje pravice morebitnih bodočih strank tožeče stranke in javna korist.
disciplinski ukrep Odvetniške zbornice - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz ustaljene upravnosodne prakse izhaja, da odločbe disciplinske komisije pri OZS niso upravni akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Postopanje vodenja disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo OZS ne predstavlja tiste dejavnosti te zbornice, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila. Zato ne gre za dejanja organa v smislu ZUS-1 in tudi subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni možno.
Tožnica je v postopku za mednarodno zaščito za prosilca izvajala storitve brezplačne pravne pomoči. Če pa odvetnik izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, mu v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu pripada polovica zneska, ki bi mu sicer pripadal po odvetniški tarifi.
odvetnik - disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris
Izrek disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica ima sam po sebi za posledico izbris iz imenika odvetnikov. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izbris iz imenika odvetnikov na tej podlagi, je pravnomočna odločitev o izreku disciplinskega ukrepa.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - Odvetniška zbornica - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Po ZOdv imajo odvetniki sodno varstvo zoper odločitev prvostopnega organa le v primerih, če gre za odločitev o vpisu ali zbrisu v imenik odvetnikov, kjer je možen upravni spor, ter v primeru, ko gre za odločanje v disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni. Kljub nekaterim pomembnim javno-pravnim vidikom disciplinskega postopka znotraj odvetniške dejavnosti pa zakonodajalec ni predvidel sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločitev o izrečenem ukrepu opomina oziroma ukora.
Izpodbijani ukrep je sicer predpisan z zakonom, ima legitimen cilj, ki je v varovanju zaupanja v pravosodje; ukrep je tudi dovolj določno predpisan v ZOdv in Statutu OZS v tem smislu, da arbitrarna uporaba prava ni zelo verjetna; ukrep je primeren v tem smislu, da je s takšno stopnjo (ne)tolerance glede izpolnjevanja odvetniških obveznosti možno izboljšati zaupanje ljudi v pravosodje, vendar pa v izpodbijanem aktu manjka utemeljitev, da je tako strog ukrep nujen, ker z nobenim milejšim ukrepom, ki bi v manjši meri posegel v pravico tožnice, ne bi bilo mogoče doseči istega legitimnega cilja v enaki meri in izpodbijana odločitev tudi nima obrazložitve z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu besede, to je z vidika tehtanje na eni strani intenzivnosti posega v tožničino pravico in na drugi strani koristjo za javno zaupanje in varstvo strank v pravnih postopkih pred sodišču.
stroški upravnega postopka - odmera stroškov upravnega postopka - odvetniška tarifa - vrednost predmeta - odločanje po prostem preudarku - pomen stvari
Po prvem odstavku 25. člena ZOdvT se v postopku v socialnih in upravnih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se začne postopek, če ta zakon ne določa drugače. Pomena stvari pa ni mogoče enačiti z obsegom in težavnostjo odvetniške storitve, kot je to storil prvostopni organ. Prav tako pomena stvari ni mogoče izpeljevati iz denarnega ekvivalenta.
upravni spor - mnenje komisije za etiko Odvetniške zbornice - organ z javnimi pooblastili - zavrženje tožbe
Izpodbijanega mnenja Komisije za etiko odvetniška zbornica ni sprejela kot organ, kot je definiran v 1. členu ZUS-1, zaradi česar v tem primeru ni mogoč upravni spor iz 4. člena ZUS-1, kjer je možno izpodbijati le akte in dejanja organov, kot so definirani v 1. členu ZUS-1. Izpodbijanega mnenja tožena stranka torej ni sprejela kot oblastveni organ.
Sodišče načeloma ne nasprotuje temu, da bi na splošno gledano lahko pri odločitvah Komisije za etiko oziroma Častnega razsodišča lahko šlo v določenih primerih tudi za poseg v določeno pravico, vendar pa glede na slovensko pravno ureditev in ob upoštevanju ZUS-1 v povezavi z Ustavo RS (121. člen Ustave) v tovrstnih primerih, ko Komisija za etiko sprejema svoje mnenje, ni možen upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic (še manj redni upravni spor), ker bi bilo tako stališče v nasprotju s 121. členom Ustave, kjer je nedvoumno zapisano, kaj pomeni pojem javnega pooblastila.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za postopek pred sodiščem - znižana nagrada
V obravnavanem primeru ni sporno, da do prenehanja mandata odvetnice ni prišlo, pred zaključkom zadeve, zato je toženka s tem, ko je tožnici priznala znižano nagrado za postopek, in se pri tem sklicevala na tarifno številko 3101, zakon uporabila nepravilno.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2. ZFPPIPP člen 386, 387.
odvetniški kandidat - vpis v imenik odvetniških kandidatov - zavrnitev vpisa - osebni stečaj - poslovna sposobnost
Iz določb ZFPPIPP izhaja, da so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad odvetnikom strožje kot v primeru fizične osebe. Z dnem začetka osebnega stečaja nad odvetnikom namreč le-temu preneha status odvetnika, fizični osebi pa se s tem dnem le omeji poslovna sposobnost tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje z njegovim premoženjem. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru zgolj dejstvo, da je v osebnem stečaju, ne pomeni, da tožnik ni poslovno sposoben za opravljanje nalog odvetniškega kandidata in je v posledici tožena stranka v izpodbijani odločbi, ki jo je oprla zgolj na dejstvo omejene poslovne sposobnosti, nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje.
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka zaradi izdajanja za odvetnika ter izmikanja plačevanju zapadlih obveznosti na podlagi pravnomočnih sodb, ni vredna zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Odvetništvo je namreč kot del pravosodja ustavna kategorija in je ključen element za uspešno delovanje pravosodja, zato je nujno, da ga tvorijo posamezniki z visoko moralno integriteto.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-6, 7, 7/5, 36. ZOdv člen 6, 6/1, 8.
osebni podatek - upravljalec osebnih podatkov - zbirke osebnih podatkov - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - tajnost odvetnikovih podatkov
Pri opravljanju odvetniškega poklica nastajajo zbirke osebnih podatkov, torej gre v primeru odvetnikov za upravljalce podatkov v smislu 6. točke 6. člena ZVOP-1. Da so odvetniki upravljalci osebnih podatkov izhaja tudi iz določb 7. člena ZVOP-1, ki določa izjeme od uporabe tega zakona in v petem odstavku 7. člena izrecno določa, da se izjeme iz tega člena ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo med ostalimi naštetimi tudi odvetniki.
Tajnost odvetnikovih podatkov po mnenju sodišča glede na pravico do seznanitve pritožnika z lastnimi osebnimi podatki vsebinsko ne spada v nobeno od kategorij iz 36. člena ZVOP in 15. člena Ustave RS.
ZOdvT člen 1. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73. ZBPP člen 30, 30/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upokojitev odvetnika - prevzemnik pisarne
Prevzemnik pisarne ne prevzema avtomatično nalog odvetnika, ki se je upokojil in ki je bil z odločbo sodišča določen kot nosilec BPP. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZBPP namreč odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za BPP z odločbo o dodelitvi BPP. Zato bi tožeča stranka morala, pred opravljanjem storitev za stranko, pridobiti odločbo, s katero bi bila imenovana za opravljanje storitev iz naslova BPP.
odvetnik - izbris iz imenika odvetniške zbornice - osebni stečaj odvetnika - poslovna sposobnost odvetnika - soglasje k ustanovitvi odvetniške družbe
Zoper tožnico je bil (pravnomočno) začet postopek osebnega stečaja, zaradi česar ji je v poslovnem registru tudi prenehal status odvetnika. Tožena stranka jo je zato utemeljeno izbrisala iz imenika odvetnikov, saj zaradi omejitve poslovne sposobnosti ni več izpolnjevala zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - rok za vložitev zahteve
Za pravilno uporabo prvega odstavka 38. člena ZOdvT je treba poleg samega datuma pravnomočnosti upoštevati tudi okoliščine in dejstva o dnevu, ko je bil odvetnik o pravnomočnosti seznanjen.
ZUP člen 113, 113/2, 116. ZUP (1986) člen 114. ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZOdvT člen 12, 41, 41/2.
odmera davka - zastaranje pravice do odmere davka - stroški postopka - zahteva za povračilo stroškov postopka - uspeh v postopku - za odločanje relevanten predpis
Ker se je postopek, za katerega tožnik uveljavlja zahtevo za povračilo stroškov, začel pred uveljavitvijo ZOdvT, se za odločitev določbe tega zakona ne morejo uporabiti.
dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v skladu z ZDIJZ kot nosilka javnih pooblastil zavezanec tudi v tistem delu, ko gre za vodenje disciplinskih postopkov. Po presoji sodišča ni pravilno stališče tožene stranke, da gre za izvrševanje javnega pooblastila tudi v primeru vodenja disciplinskega postopka. Glede na ustaljeno sodno prakso vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo ne predstavlja tiste dejavnosti tožene stranke, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok
Po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife pripada odvetniku nagrada za narok, ki obsega eno nagrado za vse naroke, ne glede na število narokov, ki jih sodišče opravi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade ali stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta - tožba na nedopustnost izvršbe
Tožbeni zahtevek se je nanašal na denarni znesek, le da zahtevek ni bil dajatvene narave, ampak je bil ugotovitveni, češ da je izvršba na točno določen denarni znesek nedopustna.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzela tisti denarni znesek, ki je naveden v izreku tožbe.