ZBPP člen 30, 30/6. ReNPSV06-10 člen OT. Odvetniška tarifa (2003) člen 1, 1/1. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 10.
brezplačna pravna pomoč - višina nagrade odvetniku - preložitev obravnave po oklicu naroka - odvetniška tarifa
Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je bila glavna obravnava oklicana, po oklicu in ugotovitvi navzočnosti pa je bil sprejet sklep, da se glavna obravnava odloži, bi morala biti tožeči stranki nagrada priznana v skladu z 9. točko tar. št. 10 OT.
zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - odmera nagrade odvetniku - podlaga odmere nagrade - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Ker se pravdni postopek lahko začne le s tožbo, je datum njene vložitve bistven podatek za uporabo predpisov, na katere napotuje 6. odstavek 30. člena ZBPP, saj se po določbi 41. člena ZOdvT za postopke začete na prvi stopnji pred njegovo uveljavitvijo uporablja do tedaj veljavna OT.
Ker je bila brezplačna pravna pomoč upravičencu odobrena za postopek pred sodiščem prve stopnje do prejema prvostopenjske odločbe, spadajo v odobreno pomoč tudi nagrade in stroški ugovora in pritožbe zoper procesne sklepe, izdane pred odločbo, s katero je bil postopek na prvi stopnji končan.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - obseg opravil - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zavrnitev napotnice
Iz izreka odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nesporno izhaja, da se le-ta dodeli za vložitev ene tožbe zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na njem ter plačila uporabnine. Zato tožnik ni mogel vlagati tožbe samo zaradi plačila uporabnine, ne da bi hkrati vložil tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem.
vpis v imenik odvetnikov - zavrnitev vpisa - zaupanje za opravljanje odvetniškega poklica - osebna primernost kandidata
Celoten odnos tožnika do dogodka, ki je v njegovi sferi, utemeljuje sklep, da ne bo vestno in pošteno opravljal odvetniškega poklica, ki sta vrednoti nujno povezani s standardom „vreden zaupanja“. Ne gre za njegovo subjektivno vrednotenje dejanja, niti za vrednotenje v kazenskem pogledu, pač pa za objektivno vrednotenje odnosa do dejanja, kar za obravnavan primer pomeni, da gre za vprašanje pogleda na dogodek, ki ga mora imeti odvetnik, ki je po merilih, ki jih predpisujejo Ustava, zakoni ter poklicna etika, vreden zaupanja.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 22.
odvetniška tarifa - brezplačna pravna pomoč - višina nagrade odvetniku
Ob upoštevanju 29. člena ZNP, po katerem sodišče v nepravdnem postopku tudi meritorne odločbe izdaja v obliki sklepov, je za pravilno uporabo tarifne številke 22 treba ugotoviti, ali se tožniku nagrada odmerja za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo v zadevi odločeno meritorno, ali za pritožbo zoper sklep, ki je procesne narave.
ZOdv člen 71/1, 61, 61/1, 71. URS člen 22. ZUS člen 34/1, 34/1-3, 1, 1/3, 34.
upravni spor - zavrženje tožbe - odvetnik - disciplinski ukrep zoper odvetnika - enako varstvo pravic
V zadevah, ki jih v okviru disciplinskih postopkov vodita disciplinska komisija I. in II. stopnje, Odvetniška zbornica ni nosilka javnih pooblastil, zato zbornica izpodbijanega akta ni izdala pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Iz navedenih razlogov pri izreku disciplinskega ukrepa opomina ni mogoče govoriti o kršitvi 22. člena Ustave, niti se ni mogoče na tej podlagi sklicevati na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 762/03-22 z dne 7. 4. 2005.
Če za osebo oziroma organ, ki je izvajal pravno pomoč, obveznost vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, iz napotnice ne izhaja, je do plačila storitev brezplačne pravne pomoči praviloma upravičena.
javni razpis - odvetništvo - opravljanje gospodarske dejavnosti
Odločilno za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje 3.a točke tega javnega razpisa, je vprašanje, ali se tožnik ukvarja z gospodarsko dejavnostjo skladno z veljavnim zakonom, ki ureja gospodarske družbe, torej ZGD. Odvetništvo je urejeno s posebnim predpisom - Zodv. Iz določb ZOdv izhaja, da je odvetništvo svoboden poklic in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD, kar se nanaša tako na odvetnika kot posameznika kot za odvetniško družbo, zato sodišče tožbene razloge glede neenakopravnega obravnavanja odvetnika glede na odvetniško družbo kot neutemeljene zavrača, saj tudi za odvetniško družbo veljajo določbe ZOdv.
Odločba disciplinske komisije II. stopnje Odvetniške zbornice Slovenije o disciplinskem ukrepu ukoru ni upravni akt, saj ga ni izdal državni organ ali organ lokalne skupnosti niti OZS kot nosilec javnih pooblastil pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom.
Drugi odstavek 10. člena Zakona o odvetništvu predstavlja izjemo od splošne ureditve pridobivanja podatkov in zato predpisuje posebne pogoje za pridobitev osebnih podatkov. Ker so osebni podatki v razmerju do vseh ostalih podatkov strožje varovani, je tudi strožja zahteva glede pravnega interesa, ki ga mora odvetnik izkazati za njihovo pridobiti. Ni dovolj izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi. Odvetnik mora za pridobitev osebnih podatkov izkazati tudi potrebo po tem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja. Navajati mora torej podatke o konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom, da ima v tej zadevi mandat za zastopanje in navesti konkretno procesno dejanje.