postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - dovoljenost pritožbe - položaj stranke v postopku - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upnik kot stranka - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - zamuda roka za prijavo terjatve - nedovoljena pritožba
Upnik, ki je zamudil rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja (prim. 59. člen ZFPPIPP), pridobi položaj stranke le in šele: i) če je njegova terjatev priznana v postopku preizkusa terjatev – ko postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev: ii) če je njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu – ko postane pravnomočna sodba, s katero je ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja te terjatve (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP); ter iii) če je njegova terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu (primerjaj 2. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP): (i) bodisi, ko poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, če tožba v tem roku ni vložena, (ii) bodisi, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bila zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega neobstoja. Terjatev pritožnice ne temelji na izvršilnem naslovu, niti o terjatvi še ni (pravnomočno) odločeno v pravdnem postopku.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 16/2, 16/3, 144. OZ člen 1053, 1053/1.
nadurno delo - dodatek k plači - član sveta delavcev - evidenca o izrabi delovnega časa - podpis pogodbe - soglasje volj - uveljavljanje napak volje - soglasje za sklenitev pogodbe - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik s podpisom izrazil svoje soglasje k sklenitvi pogodbe, niso utemeljene pritožbene navedbe, da med strankama ni bilo soglasja volj za sklenitev dogovora o odpovedi zahtevkom iz delovnega razmerja, oziroma da je pogodba neveljavna, ker bi bila lahko takšna klavzula veljavna le v primeru, če bi stranki predhodno ugotovili obveznost oziroma terjatve, dogovorili način izpolnitve in potem zaključili, da nimata drugih zahtevkov oziroma se jim odpovedujeta.
Delodajalec se ne more sklicevati na to, da ure, ki jih delavec porabi na delu in ki presegajo polni delovni čas, ne predstavljajo nadur v smislu določbe 144. člena ZDR-1, ker naj bi delodajalec evidentiral delovni čas le zaradi takšne zakonske zahteve. Delodajalec se ne more sklicevati na to, da delavec svojega dela ne opravlja učinkovito ali pa da je delo novinarja kreativno in samostojno delo ter da zato prisotnost v prostorih toženke ne predstavlja časa, ki ga novinar dejansko vloži v določeno oddajo ali prispevek.
Okoliščina komu je obdolženi po sprejemu are znesek 3.000,00 EUR izročil, glede na odnos med obdolžencem in oškodovancem, od katerega je obdolženi 3.000,00 EUR sprejel, za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, ni bistvena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064394
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - protispisnost - varstvo lastninske pravice - škoda
Da bi sodišče prve stopnje iz listin oziroma izpovedb napačno povzelo bistvene okoliščine, iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kot tudi ni razvidno, da bi bili razlogi sodbi v nasprotju z izrekom, zaradi česar uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
ZPP člen 227, 352. ZDR-1 člen 73, 79, 134, 134/2. OZ člen 82, 82/1, 88, 88/1, 299, 299/2.
plačilo razlike v plači - poslovodna oseba - znižanje plače - zamudne obresti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izplačilo dobička - odškodnina - konkurenčna klavzula - nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule - predčasni odpoklic člana poslovodstva
Sprejem sklepa o odpoklicu je hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je bil tožnik pri toženki v delovnem razmerju za nedoločen čas in da bi mu morala po razrešitvi ponuditi bodisi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca uprave bodisi odpovedati delovno razmerje skladno z delovnopravnimi predpisi.
Veljavna in zavezujoča je določba o obveznosti plačila denarnega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, vendar brez nedopustne določbe o tem, da obveznost plačila velja, če toženka uveljavlja konkurenčno klavzulo, ne da bi bile za takšno uveljavljanje določene kakršnekoli časovne omejitve. Navedeno pomeni, da je tožnik, ki je po prenehanju delovnega razmerja upošteval omejitve iz konkurenčne klavzule, upravičen do denarnega nadomestila, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064349
KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 244, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373.
uvedba preiskave - dokazni standard - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - standard obrazloženosti sklepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kaznivo dejanje zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju
V točki 4 obrazložitve je sodišče prve stopnje tehtno pojasnilo, zakaj kazenski pregon v obravnavani zadevi še ni zastaral. Prav tako je zadostno ocenilo, zakaj je glede očitanega kaznivega dejanja podan utemeljen sum, ki je potreben za uvedbo preiskave.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 308, 308/2-2. ZN člen 4. SPZ člen 137, 137/1, 142. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ločitvena pravica - napotitev na pravdo
Razlog za prerekanje ločitvene pravice je lahko tudi, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve. Če gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066179
ZPP člen 212. SZ-1 člen 20, 20/1, 21, 182, 182/1.
upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - aktivna legitimacija upravnika - višina solastninskega deleža - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih - višina stroškov - dokazno breme
Tožnica ni dokazala višine spornih stroškov čiščenja skupnih površin in električne energije. Toženka je namreč v postopku na prvi stopnji ugovarjala višini stroškov in navajala, da mora tožnica za dokazilo o višini posameznega stroška na računu oz. delilniku stroškov predložiti račune izvajalcev oz. dobaviteljev. Glede na navedeno bi morala tožnica pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanih zneskov. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške obratovanja in vzdrževanja ali kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je toženki stroške upravičeno zaračunala v iztoževani višini, ni predložila.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za študij spisa dvakrat v višini 51,00 EUR. Ne iz izvedenskega mnenja ne iz samega sklepa ni razvidno, da bi bila s strani izvedenskega organa pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja presojana dodatna dokumentacija, študij katere bi bil potreben.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Utemeljen je pritožbeni ugovor glede višine priznanih materialnih stroškov izvedenca. Pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ni potrebno ponovno kopiranje oziroma tiskanje celotnega prvotnega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00064119
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-5, 71. ZPP člen 343, 343/4. OZ člen 271.
razmerja med etažnimi lastniki - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - naloge upravnika - terjatve upravnika do etažnih lastnikov - odstop terjatve (cesija) - plačilo računov - dokazno breme - delni umik tožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Od odstopa terjatve dobavitelju tožeča stranka kot upravnik ni bila več upravičena, da sprejema plačila etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami.
Z izpodbijano sodbo je bil tožbeni zahtevek zoper oba toženca v celoti zavrnjen, kar jima je v korist in zanju ne predstavlja neugodne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064788
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 451, 452. ZS člen 17, 17/1. Sodni red (1995) člen 156, 156/6, 156/8.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - sklicevanje na razdelilnike stroškov - trditveno breme - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - ugovor izpolnitve obveznosti - ugovor ugasle pravice - neobrazložen ugovor - triaža - triažni sodnik - informativni dokaz - pravica do zakonitega sodnika
Tožnica je v dopolnitvi tožbe za vsak posamezen mesec navedla skupni znesek stroškov upravljanja in znesek, ki je odpadel na toženko, ter priložila razdelilnike, iz katerih jasno izhaja tudi ključ delitve teh stroškov. S tem je po oceni višjega sodišča zadostila svojemu trditvenemu bremenu (212. člen ZPP). Čeprav v dopolnitvi tožbe res ni dobesedno navedla ključa delitve, je bil ta očitno pregledno naveden v priloženih razdelilnikih. Zato bi bilo v zadevi, kot je ta, po oceni višjega sodišča prisiljeno stališče, da je to nezadostno z vidika prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP. Strogo ločevanje trditev od ostalega procesnega gradiva, zlasti dokaznega, je namreč v funkciji bistveno bolj temeljne potrebe, da se da o tožbi racionalno razpravljati (da toženka ve, pred čim naj se brani, in sodišče, o čem naj sodi). O tem, kakšen je ključ delitve stroškov upravljanja, pa ni bilo nobene dileme in je bilo to mogoče po dopolnitvi tožbe takoj jasno in brez ostanka spoznati.
Zgolj zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (izpolnitev obveznosti s plačilom) za obrazloženost ugovora izpolnitve ne zadošča. Za konkretiziranost ugovora bi morala podati trditve, kdaj in na kakšen način je posamezen strošek upravljanja plačala.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada in stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Tudi po pritožbeni oceni gre za dopolnitev izvedenskega mnenja, za katerega je sodišče izvedencu upravičeno priznalo nagrado in stroške v višini 153,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSK00064472
Odvetniška tarifa (2015) člen 3.. ZGD-1-UPB3 člen 50, 52, 52/3, 512.. ZPP-UPB3 člen 163, 163/3.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - stroški postopka - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - pravočasna priglasitev - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma ne predstavlja merila, ki bi utemeljevalo višje vrednotenje storitve po 3. členu OT. Glede na okoliščine primera in uporabo tujega jezika zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da se opravljena odvetniška storitev v tem postopku približuje spodnji meji zahtevnosti in je tako ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk.
ZPP člen 163, 163/2, 300, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 350, 350/2. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - (ne)izvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - tožba in nasprotna tožba - obravnavanje nasprotne tožbe - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - navajanje novih dokazov v pritožbi - pritožbene novote - upoštevanje pritožbenih novot - nedovoljene pritožbene novote - pravica do vrnitve sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - umik tožbe - odmera takse ob umiku tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uporaba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se ne preizkuša po uradni dolžnosti, zato bi bila pritožnica, da bi z očitkom te kršitve uspela, morala izkazati, da je dokaz predlagala glede dejstva, s pomočjo katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo sodbo (tj. glede njenega nosilnega razloga), obenem pa ni, ni dovolj ali ni pravilno pojasnilo zavrnitve izvedbe dokaza.
poplačilo kredita - premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - osebni dolg izvezakonskega partnerja
Ker je tožnik med zunajzakonsko skupnostjo in po njenem razpadu poplačal poseben dolg toženke z najetjem kredita, ki ga je odplačal delno med obstojem zunajzakonske zveze in delno po razpadu, je upravičen do povračila tistega dela, ki odpade na poseben dolg toženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064270
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da so lahko okoliščine, povezane z delovnim okoljem, predmet morebitnih individualnih delovnih sporov, ne pa predmet ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo v socialnem sporu. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, nestrinjanje in nezadovoljstvo stranke s podanim izvedenskim mnenjem, le-temu ne more odvzeti veljave in vzpostaviti vsebinskega razloga za drugačno odločitev.
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/2, 49, 49/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska denarna kazen - obligatornost izreka stranske kazni - premoženjske razmere - višina dnevnega zneska
Pritožba zanemari dejstvo, da je izrek stranske denarne kazni pri obsodbi očitanega kaznivega obligatoren, pri čemer njene višine ne določajo zgolj obdolženčeve neugodne premoženjske razmere. Določata jo teža dejanja in storilčeva krivda (prvi odstavek 49. člena KZ-1), ki sta bili pred sodiščem prve stopnje pravilno ugotovljeni, medtem ko so bile neugodne premoženjske razmere obdolženega po razumljivih razlogih izpodbijane sodbe upoštevane pri določeni višini dnevnega zneska.
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo) - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nasprotja v izreku - gotovost - domneva krivde - verjetnost - obsodilna sodba - prepričanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena ZKP sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Potrebna je torej gotovost, da je dejansko izvršil očitano dejanje, in ne zgolj verjetnost krivde oziroma domneva, kot izhaja iz povzetega izreka izpodbijane sodbe. Besedna zveza "da bi naj" namreč pomeni izražanje domneve1, v obliki pogojnega glagolskega naklona, ki opisuje neresničen, nedejanski dogodek oziroma dejanje, ki bi se lahko zgodilo. Slednje pa, upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 3. člena ZKP ter vrste in naravo sodb, ne more biti podlaga obsodilni sodbi.