ZDR-1 člen 13, 13/1, 16/2, 16/3, 144. OZ člen 1053, 1053/1.
nadurno delo - dodatek k plači - član sveta delavcev - evidenca o izrabi delovnega časa - podpis pogodbe - soglasje volj - uveljavljanje napak volje - soglasje za sklenitev pogodbe - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik s podpisom izrazil svoje soglasje k sklenitvi pogodbe, niso utemeljene pritožbene navedbe, da med strankama ni bilo soglasja volj za sklenitev dogovora o odpovedi zahtevkom iz delovnega razmerja, oziroma da je pogodba neveljavna, ker bi bila lahko takšna klavzula veljavna le v primeru, če bi stranki predhodno ugotovili obveznost oziroma terjatve, dogovorili način izpolnitve in potem zaključili, da nimata drugih zahtevkov oziroma se jim odpovedujeta.
Delodajalec se ne more sklicevati na to, da ure, ki jih delavec porabi na delu in ki presegajo polni delovni čas, ne predstavljajo nadur v smislu določbe 144. člena ZDR-1, ker naj bi delodajalec evidentiral delovni čas le zaradi takšne zakonske zahteve. Delodajalec se ne more sklicevati na to, da delavec svojega dela ne opravlja učinkovito ali pa da je delo novinarja kreativno in samostojno delo ter da zato prisotnost v prostorih toženke ne predstavlja časa, ki ga novinar dejansko vloži v določeno oddajo ali prispevek.
Okoliščina komu je obdolženi po sprejemu are znesek 3.000,00 EUR izročil, glede na odnos med obdolžencem in oškodovancem, od katerega je obdolženi 3.000,00 EUR sprejel, za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, ni bistvena.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - dovoljenost pritožbe - položaj stranke v postopku - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upnik kot stranka - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - zamuda roka za prijavo terjatve - nedovoljena pritožba
Upnik, ki je zamudil rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja (prim. 59. člen ZFPPIPP), pridobi položaj stranke le in šele: i) če je njegova terjatev priznana v postopku preizkusa terjatev – ko postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev: ii) če je njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu – ko postane pravnomočna sodba, s katero je ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja te terjatve (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP); ter iii) če je njegova terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu (primerjaj 2. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP): (i) bodisi, ko poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, če tožba v tem roku ni vložena, (ii) bodisi, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bila zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega neobstoja. Terjatev pritožnice ne temelji na izvršilnem naslovu, niti o terjatvi še ni (pravnomočno) odločeno v pravdnem postopku.
plačilo za nadurno delo - voznik avtobusa - čas razpoložljivosti - efektivni delovni čas - mobilni delavci - višina prikrajšanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Posebna ureditev in vrednotenje razpoložljivosti za mobilne delavce je izključeno za linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, za katere se uporablja v 10. točki prvega odstavka 2. člena ZDCOMPD določena opredelitev delovnega časa, ki je skladna z opredelitvijo efektivnega delovnega časa v ZDR (drugi odstavek 141. člena). Toženka se neutemeljeno zavzema za razširitev izjeme (posebne ureditve) za mobilne delavce v večji meri za tožnika. Izjeme od splošnega pravila se po razlagalnih pravilih tolmači ozko. Sodišče prve stopnje je pravilno tožnika le za tiste dni, ko ni opravil nobenega linijskega prevoza potnikov, krajšega od 50 kilometrov, štelo za mobilnega delavca, za katerega velja posebna ureditev delovnega časa.
ZPP člen 239, 239/1, 263, 304, 304/1, 356, 364, 364/3.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - motenje reda na glavni obravnavi - zaslišanje stranke - snemanje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do kontradiktornega postopka - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - začasna odstranitev iz sodne dvorane - pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom - odstranitev stranke z naroka
Po presoji pritožbenega senata sodišče prve stopnje ni bilo ustrezno tolerantno, saj iz prepisa ne izhaja, prav tako pa ne izhaja iz dodatnega pojasnila prvostopenjskega sodišča, danega na zahtevo pritožbenega sodišča, da bi bil tožnik razburjen, nesramen, žaljiv ali da bi delo sodišča resneje oviral. Ker je tožnika med zaslišanjem zato neutemeljeno odstranilo iz razpravne dvorane, mu je odvzelo pravico do poštenega kontradiktornega postopka.
Utemeljenost suma namreč zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po posameznem obdolžencu storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Pri presoji utemeljenega suma je potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnost posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064270
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - vrnitev zaseženih predmetov - odvzem predmetov - formalno procesno vodstvo - odredba - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je kot podlago za svojo odločitev navedlo 498. člen Zakona o kazenskem postopku, pri čemer v skladu z navedenim določilom predmetov ni odvzelo, temveč je odločilo o vrnitvi zaseženih predmetov. Takšna odločitev po svoji vsebini predstavlja odredbo, ki se nanaša na formalno procesno vodstvo postopka, zoper odredbe pa v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZKP pritožba ni dovoljena.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZPIZ-2 člen 182, 182/2. ZPP člen 287, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - pravni standard - dokončna odločba o invalidnosti - omejitve delovne zmožnosti - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca
Za odločitev je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v spornem obdobju prišlo do take spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katere začasno ni zmožen za delo niti z omejitvami, kot so bile določene z dokončno odločbo ZPIZ.
ZOdvT člen 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZPP člen 154, 179.
uspeh strank v postopku - končni uspeh stranke v pravdi - tožba in nasprotna tožba - začetek postopka - novo sojenje o istem zahtevku - vrnitev zadeve v novo sojenje - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - vrednost spornega predmeta
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške. V konkretnem primeru je tožnica uspela s tožbenim zahtevkom po tožbi, medtem ko toženka s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi ni uspela. Res je toženka na prvi stopnji dvakrat uspela, vendar pa je temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, zato uspeh po posameznih fazah postopka ni odločilen.
Postopek se je začel z vložitvijo tožbe, ne glede na razveljavitev prejšnjih sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje. V konkretnem primeru je bila tožba vložena 14. 9. 2011, torej se je postopek začel pred uveljavitvijo sedaj veljavne OT, ki v drugem odstavku 20. člena določa, da se v takem primeru odvetniški stroški odmerjajo po ZOdvT.
Sodišče prve stopnje je pravilno do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške (nagrado za postopek po tožbi in nagrado za postopek po nasprotni tožbi) odmerilo ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo. Po združitvi pa je na podlagi 20. člena ZOdvT, ki določa, da se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, vrednost teh spornih predmetov združilo v skupno vrednost ter v nadaljevanju od skupnega zneska 2,100.000,00 EUR odmerilo odvetniške stroške.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da so lahko okoliščine, povezane z delovnim okoljem, predmet morebitnih individualnih delovnih sporov, ne pa predmet ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo v socialnem sporu. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, nestrinjanje in nezadovoljstvo stranke s podanim izvedenskim mnenjem, le-temu ne more odvzeti veljave in vzpostaviti vsebinskega razloga za drugačno odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSK00064472
Odvetniška tarifa (2015) člen 3.. ZGD-1-UPB3 člen 50, 52, 52/3, 512.. ZPP-UPB3 člen 163, 163/3.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - stroški postopka - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - pravočasna priglasitev - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma ne predstavlja merila, ki bi utemeljevalo višje vrednotenje storitve po 3. členu OT. Glede na okoliščine primera in uporabo tujega jezika zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da se opravljena odvetniška storitev v tem postopku približuje spodnji meji zahtevnosti in je tako ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za študij spisa dvakrat v višini 51,00 EUR. Ne iz izvedenskega mnenja ne iz samega sklepa ni razvidno, da bi bila s strani izvedenskega organa pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja presojana dodatna dokumentacija, študij katere bi bil potreben.
Sklep o podaljšanju pripora Okrožnega sodišča v Celju opr. št. II Ks 82594/2022 z dne 17. 1. 2023 ni bil spremenjen, temveč je bil samo razveljavljen. To pomeni, da pripor, ki je bil pravnomočno odrejen zoper obdolženca, ni bil odpravljen. To je razlog, zakaj je obdolženec do vnovične odločitve o predlogu za podaljšanje pripora ostal v priporu.
ZPP člen 163, 163/2, 300, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 350, 350/2. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - (ne)izvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - tožba in nasprotna tožba - obravnavanje nasprotne tožbe - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - navajanje novih dokazov v pritožbi - pritožbene novote - upoštevanje pritožbenih novot - nedovoljene pritožbene novote - pravica do vrnitve sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - umik tožbe - odmera takse ob umiku tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uporaba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se ne preizkuša po uradni dolžnosti, zato bi bila pritožnica, da bi z očitkom te kršitve uspela, morala izkazati, da je dokaz predlagala glede dejstva, s pomočjo katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo sodbo (tj. glede njenega nosilnega razloga), obenem pa ni, ni dovolj ali ni pravilno pojasnilo zavrnitve izvedbe dokaza.
prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - ugovor dolžnika - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - obseg preizkusa - plačilo kupnine za nepremičnino
Po določbi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sodišče lahko pri izdaji tega sklepa presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej, ali je bila plačana kupnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066179
ZPP člen 212. SZ-1 člen 20, 20/1, 21, 182, 182/1.
upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - aktivna legitimacija upravnika - višina solastninskega deleža - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih - višina stroškov - dokazno breme
Tožnica ni dokazala višine spornih stroškov čiščenja skupnih površin in električne energije. Toženka je namreč v postopku na prvi stopnji ugovarjala višini stroškov in navajala, da mora tožnica za dokazilo o višini posameznega stroška na računu oz. delilniku stroškov predložiti račune izvajalcev oz. dobaviteljev. Glede na navedeno bi morala tožnica pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanih zneskov. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške obratovanja in vzdrževanja ali kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je toženki stroške upravičeno zaračunala v iztoževani višini, ni predložila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064631
KZ-1 člen 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - konkretizacija - eventualni naklep
Zanemarjanje mladoletne osebe preraste v kaznivo dejanje, kadar je izraženo kot huda kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje. Pri tem gre za takšna ravnanja, ki očitno ne dosegajo običajne skrbi ali presegajo meje vzgojnih ukrepov proti mladoletniku v okviru uresničevanja roditeljske pravice in pomenijo kršitev temeljnih dolžnosti staršev. Kot izvršitveno dejanje prihaja v poštev katerokoli ravnanje (storitev ali opustitev), s katerim je mogoče udejaniti zakonski znak hude kršitve dolžnosti skrbi in vzgoje. Kdaj je podana taka intenzivnost kršitve, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja glede na okoliščine primera. Pri tem morata biti narava dolžnosti in intenzivnosti njene kršitve taki, da lahko ogrozita razvoj mladoletne osebe.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 308, 308/2-2. ZN člen 4. SPZ člen 137, 137/1, 142. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ločitvena pravica - napotitev na pravdo
Razlog za prerekanje ločitvene pravice je lahko tudi, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve. Če gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico.