nastanek solastnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - obseg zapuščine
Nadalje pritožba neutemeljeno izpostavlja okoliščino, da bi morala tožeča stranka poleg ugotovitvenega zahtevka postaviti tudi dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj gre v primeru nastanka solastnine na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. V obravnavani zadevi ni bila vložena tožba na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ, čeprav je moralo sodišče prve stopnje zahtevek obravnavati na tej podlagi, pač pa tožba na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni A. A. ne spada del sporne nepremičnine. To pomeni, da je pravovarstveni cilj takšne tožbe v skladu z določbami 212. člena ZD dosežen zgolj z ugotovitvijo, da določen del sporne nepremičnine ne spada v zapuščino in slednji ni predmet dedovanja. Na kak način bo tožeča stranka v takšnem primeru dosegla vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo, ko je bilo ugotovljeno, da določen del nepremičnine ne spada v zapuščino, ker naj bi tožeča stranka na tem delu pridobila solastninsko pravico, je drugotnega pomena v predmetni pravdi.
Če z zakonom ni določen drugačen rok za zastaranje, terjatev zastara v petih letih, v skladu s 346. členom OZ. V prvem odstavku 336. člena OZ določa, da začne zastaranje pri obogatitvenih zahtevkih teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti. To pa je takrat, ko se je dokončno izjalovilo upnikovo, v tem primeru tožnikovo, pričakovanje.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3, 33, 33/1, 37, 73, 73/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 4, 4/2, 16. ZSPJS člen 2, 2-1, 2-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravni standard - pooblastilo
Tudi če bi tožnik izkazal posebno pooblastilo direktorja za sklepanje pogodb oziroma aneksov k pogodbam z delavci, sam s sabo na noben način ni mogel zakonito skleniti aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Za kaj takšnega namreč ni pooblaščen niti zakoniti zastopnik pravne osebe.
Tožnik je s tem, ko je mimo vseh veljavnih pravnih aktov podpisal sporne anekse in posledično nezakonito zvišal plačo sebi in dvema sodelavkama, kršil eno od osnovnih obveznosti iz delovnega razmerja, to je prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Že zgolj to njegovo ravnanje zato predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in tako utemeljuje podajo izredne odpovedi.
Ker je v tem sporu le ena nasprotna stranka, je sodišče prve stopnje od tožnika neutemeljeno zahtevalo še en izvod nasprotne tožbe s prilogami in posledično z izpodbijanim sklepom napačno zavrglo nasprotno tožbo, ker naj tožnik v danem roku ne bi predložil dodatnega (tretjega) izvoda nasprotne tožbe. Tožnik je namreč skladno s prvim odstavkom 106. člena ZPP sodišču povsem pravilno izročil (le) dva izvoda nasprotne tožbe - enega za sodišče in enega za nasprotno stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064047
OZ člen 648. ZPP člen 7.
podjemna pogodba - sklenitev pogodbe - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbenih določil - ugovor zoper zahtevek za plačilo - protispisnost - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - načelo enakosti orožij - sodba presenečenja - postopek v sporu majhne vrednosti
Breme dokazovanja omejitve podjemnikove pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani slednjega samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
Pri protispisnosti gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je o izvedbi dokazov zapisano v zapisniku ali listini. V obravnavanem primeru do tega ni prišlo.
Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko skozi postopek voditi za roko na način, da ji predlaga točno katera dejstva naj zatrjuje in katere dokaze naj predlaga. S tem bi bilo kršeno temeljno procesno načelo razpravnosti.
ZNP člen 35, 35/2, 35/5, 126. ZPP člen 158, 158/1.
stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - stroški po umiku tožbe - stroški umika predloga - skupni stroški postopka - krivdno nastali stroški - plačilo sorazmernega dela stroškov - agrarna skupnost
V 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Neutemeljeno je nadalje sklicevanje pritožnikov na 126. člen ZNP, saj stroški nasprotnih udeležencev, ki so predmet konkretnega sklepa, ne predstavljajo skupnih stroškov postopka, ki se nanašajo na vse solastnike, temveč zgolj stroške njihovega odvetniškega zastopanja. Ta določba pa tudi glede skupnih stroškov (to je takse, ki so jo plačali predlagatelji) v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj sodišče o delitvi ni vsebinsko odločilo in zato predlagatelji do povračila dela tega stroška niso upravičeni.
Tožnica je pri nakazilu predujma sicer res napisala sklic za drugo pravdno zadevo, vendar to ne more iti na njeno škodo. Pri plačilu je namreč napisala sklic, ki ga je sodišče prve stopnje (napačno) napisalo v sklepu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00064182
OZ člen 5, 5/1, 619. ZPacP člen 25, 25/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 18, 18/1.
dolžnost obveščanja zavarovalca - informiranost pacienta - pojasnilna dolžnost zdravnika - samoplačniška storitev - samoplačniški pregledi - specialistični pregledi - plačilo zdravstvenih storitev - obvezno zdravstveno zavarovanje - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - odločanje o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - predložitev napotnice - zavrnitev napotnice - zavarovana oseba - status zavarovanca - zdravstveni zavod - nepooblaščena oseba - obrazložen odstop od sodne prakse
Iz razloga neurejenega zdravstvenega zavarovanja toženka ni dolžna plačati opravljene zdravstvene storitve kot samoplačnica. Zdravstveno zavarovanje je namreč imela urejeno, torej je šlo za zavarovano osebo.
Če se za nastanek obveznosti plačila stroškov ne zahteva predhodna seznanitev pacienta s predvidenimi stroški zdravljenja, pa je drugače, ko gre za vprašanje (ne)dopustnosti izdaje bele napotnice s strani zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev na sekundarni ravni za napotitev pacienta na izvedbo storitve k javnemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni (kar je tožeča stranka). Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi morala pred opravljeno storitvijo tožeča stranka toženko na takšno nedopustnost opozoriti in ji dati možnost, da se sama odloči, ali bo pred opravo storitve skušala pridobiti veljavno napotnico ali pa bo sama nosila stroške storitve.
Sodišče ne more izvedencu naročiti, da v stanovanju toženke rekonstruira vse možne načine premikanja (različnega) pohištva, meče in drsa po tleh s stvarmi različne velikosti in različne teže in podobno. Izvedenec bi lahko opravil rekonstrukcijo in ponovil posnete zvoke (in njihovo jakost) le, če bi vedel, s čim točno in na kakšen način so nastali. Teh trditev pa tožnik ni ponudil, pa tudi dokazni postopek podlage za konkretnejše ugotovitve ni dal. Dokaz z rekonstrukcijo je zato v okoliščinah konkretnega primera, za dokazovanje dejstva, da je hrup, ki ga je tožnik posnel, povzročila toženka oziroma je bil povzročen pri uporabi njenega stanovanja, neprimeren dokaz. Enako velja za predlog, da bi izvedenec v nočnih urah opravil ogled in takrat ugotovil jakost in smer hrupa.
SPZ člen 8, 48, 48/2, 72. ZPP člen 184, 184/1, 347, 347/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
skupno premoženje bivših zakoncev - pridobitev lastninske pravice - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - skupna lastnina - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - ugotovitvena sodba v pravdi - sprememba tožbe - superficies solo cedit
Iz tožbenega zahtevka, podanega na prvi stopnji (sprememba tožbe je mogoča do zaključka glavne obravnave, kot to določa prvi odstavek 184. člena ZPP, zato sodišče druge stopnje ni izhajalo iz zahtevka, spremenjenega na pritožbeni obravnavi), je razvidno, da tožnik meri na pridobitev lastninske pravice na hiši kot skupnem premoženju. ZZZDR v drugem odstavku 51. člena določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v trajanju zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Gre za skupno lastnino, opredeljeno v 72. členu SPZ. Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu, in eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi ZZZDR. V obravnavani zadevi, kot je bilo ugotovljeno, so izpolnjene okoliščine za nastanek skupne lastnine in v takem primeru se vknjižba opravi na podlagi izdane pravnomočne ugotovitvene sodne odločbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Gre torej za primer odločbe, s katero je ugotovljen obstoj pravice, in na osnovi te odločbe bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00064311
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3. ZPP člen 8, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zelenica - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - pripombe na izvedensko mnenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - očitek protispisnosti - priznanje neprerekanih dejstev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obravnavana zelenica, ki je del zemljišča, ki obkroža obravnavano stavbo, predstavlja pripadajoče zemljišče in skupni del stavbe v etažni lastnini etažnih lastnikov. Odločitev je sprejeta ob pravilni uporabi materialnopravnih meril za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji, naštetimi v prvem odstavku 43. člena zakona.
Nasprotni udeleženec na pisno mnenje izvedenke glede opredelitve sporne zelenice ni podal nobenih pripomb (ne v smeri morebitne javne rabe te površine, ne v smislu njegove uporabe zelenice). Tudi navedb predlagateljev, da je sporna zelenica ves čas v redni rabi in vzdrževanju obravnavane stavbe, ni prerekal. Sodišče je torej navedbe predlagateljev lahko štelo za priznane (214. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).
ZPP člen 108, 277, 278, 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2-7, 339/2-10. OZ člen 132, 171, 174, 179, 299, 378.
zamudna sodba v odškodninskem sporu - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - presoja sklepčnosti tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - vrnitev tožbe v popravo - ponovno vročanje - odgovor na dopolnitev tožbe - nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe). Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Če toženec ne odgovori (pravočasno) na tožbo, se mora sodišče v okviru preizkusa pogojev za izdajo zamudne sodbe ukvarjati z vprašanjem (ne)sklepčnosti. Kadar ugotovi, da toženec ni (pravočasno) odgovoril na tožbo, ki je odpravljivo nesklepčna, jo mora tožniku vrniti v popravo (tretji odstavek 318. člena ZPP). Če tožnik tožbo ustrezno popravi, se taka tožba znova vroča v odgovor in če toženec tudi na popravljeno tožbo ne odgovori, sodišče izda zamudno sodbo. Če je tožba neodpravljivo nesklepčna ali stranka nesklepčnosti ne odpravi, sodišče zavrne tožbeni zahtevek. V primeru delne nesklepčnosti tožbe izda sodišče „mešano“ zamudno sodbo (deloma ugodilno, deloma zavrnilno).
Zamudne obresti so zakonska posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (378. člen OZ). Vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti je vprašanje uporabe materialnega prava (299. člen OZ). Če tožbene trditve o teku zakonskih zamudnih obresti niso v celoti skladne z materialnim pravom, je tožba v tem delu neodpravljivo nesklepčna. Takšni logiki je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pri odmeri pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je prav tako vprašanje uporabe materialnega prava.
Pri objektivni kumulaciji zahtevkov je vrednost spornega predmeta odvisna od tega, ali se kumulirani zahtevki opirajo na isto ali različno pravno podlago. Pri nedenarnih zahtevkih pa je odločilna vrednost, ki jo v tožbi označi tožnik.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
Upoštevajoč temeljno dokazno pravilo, da nosi stranka trditveno in dokazno breme za dejstva, ki so ji v korist, je bil toženec zaradi dokazovanja negativnega dejstva v dokazno šibkejšem položaju.
Sodišču ni treba izvesti dokaza, ki bi služil ugotovitvi pravno nerelevantnega dejstva (213. člen ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064335
ZIZ člen 168, 168/5, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3. ZZK-1 člen 98, 98/1, 147. SPZ člen 49, 49/1.
izvršba za poplačilo denarne terjatve - tožba za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - vknjižba nepremičnine na dolžnika - neprimerno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vrste začasnih odredb
Če toženec ni zemljiškoknjižni lastnik, v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati predlagane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zaprt transakcijski račun - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Dejstvo, da so vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 184, 184/1, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo soposesti - dejanska oblast nad stvarjo - prepozen dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena sprememba tožbe - prekluziven rok - rok za posestno varstvo
Način izvajanja posesti lastnika zemljišča je lahko tudi v tem, da občasno prihaja po svojem agentu, ki ta zemljišča prodaja. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka travnik kosila, tožeča stranka pa ni izkazala, da bi imela kot lastnik zemljišča v posesti. Ker je sodišče zavrnilo zaslišanje treh domnevnih strank, ki jih je tožeča stranka vodila na parcele, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, tožeče stranki pa je bilo odvzeto sodno varstvo.
ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 47, 75, 75/1. OZ člen 133.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - rušenje objekta - imisije - prepovedane imisije - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Zahtevek na delno odstranitev pomožnega objekta – dela ostrešja, je po svoji naravi, glede na navedbe tožeče stranke, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti v smislu določila 133. člena OZ. Po pravni naravi je to odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred podaljšanjem ostrešja, da ne bo več nevarnosti padca snega ali izlitja vode in požarne nevarnosti.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4.
fikcija vročitve - tek roka za dvig pisanja - zavrženje prepoznega ugovora
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi - vročilnice v izvršilnem spisu izhaja, da je bil sklep o izvršbi drugi dolžnici vročen s fikcijo vročitve skladno z določilom tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Vročevalec je dne 17. 10. 2022 v hišnem predalčniku na naslovu druge dolžnice pustil obvestilo kje se pisanje nahaja in navedbo roka 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ker naslovnik pisanja v tem roku ni prevzel, je vročevalec dne 3. 11. 2022 pismo pustil v hišnem predalčniku. S potekom 15-dnevnega roka, šteto do dne 17. 10. 2022, se je z dnem 1. 11. 2022 štela vročitev za opravljeno. Dejstvo, da je bil 1. 11. 2022 praznik, tega ne spremeni. Vrhovno sodišče RS je namreč dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje v zvezi z institutom fikcije vročitve, ki mu sledi tudi sodna praksa, in zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To pomeni, da lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
SZ člen 7, 7/1. SZ-1 člen 2, 2/3, 40, 40/1. SZ-1E člen 41, 41/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29, 29/4. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 3, 3/1, 3/1-17, 28. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2010) člen 14, 14/1.
pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - stavba z več vhodi - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - odpoved pogodbe o upravljanju - terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov - obratovalni stroški in stroški upravljanja - odločanje etažnih lastnikov - ničnost sklepov etažnih lastnikov - delitev stroškov med etažnimi lastniki - število uporabnikov stanovanja - stroški porabe vode - stroški ogrevanja stanovanja - neto tlorisna površina
SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003 in je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale, ali da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožnik še vedno upravnik večstanovanjske hiše na naslovu B. 7 in pogodba iz leta 1995 zavezuje stranki. Ker upravnika in etažne lastnike zavezuje pogodba o upravljanju, sklenjena na ravni vhoda, je pravilno, da se tudi obratovalni stroški oziroma stroški, povezani z upravljanjem, delijo na ravni vhoda.
Tožnik od uporabnikov ni zahteval nobenih dokazil o spremembi števila uporabnikov v stanovanju, temveč se je zadovoljil z njihovim golim obvestilom (elektronskim sporočilom). Takšno postopanje ni ustrezno. Njegova evidenca o številu oseb v posledici ne more biti verodostojna in pravilnost obračuna stroškov ni izkazana.