ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4.
fikcija vročitve - tek roka za dvig pisanja - zavrženje prepoznega ugovora
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi - vročilnice v izvršilnem spisu izhaja, da je bil sklep o izvršbi drugi dolžnici vročen s fikcijo vročitve skladno z določilom tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Vročevalec je dne 17. 10. 2022 v hišnem predalčniku na naslovu druge dolžnice pustil obvestilo kje se pisanje nahaja in navedbo roka 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ker naslovnik pisanja v tem roku ni prevzel, je vročevalec dne 3. 11. 2022 pismo pustil v hišnem predalčniku. S potekom 15-dnevnega roka, šteto do dne 17. 10. 2022, se je z dnem 1. 11. 2022 štela vročitev za opravljeno. Dejstvo, da je bil 1. 11. 2022 praznik, tega ne spremeni. Vrhovno sodišče RS je namreč dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje v zvezi z institutom fikcije vročitve, ki mu sledi tudi sodna praksa, in zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To pomeni, da lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 47, 75, 75/1. OZ člen 133.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - rušenje objekta - imisije - prepovedane imisije - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Zahtevek na delno odstranitev pomožnega objekta – dela ostrešja, je po svoji naravi, glede na navedbe tožeče stranke, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti v smislu določila 133. člena OZ. Po pravni naravi je to odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred podaljšanjem ostrešja, da ne bo več nevarnosti padca snega ali izlitja vode in požarne nevarnosti.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 184, 184/1, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo soposesti - dejanska oblast nad stvarjo - prepozen dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena sprememba tožbe - prekluziven rok - rok za posestno varstvo
Način izvajanja posesti lastnika zemljišča je lahko tudi v tem, da občasno prihaja po svojem agentu, ki ta zemljišča prodaja. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka travnik kosila, tožeča stranka pa ni izkazala, da bi imela kot lastnik zemljišča v posesti. Ker je sodišče zavrnilo zaslišanje treh domnevnih strank, ki jih je tožeča stranka vodila na parcele, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, tožeče stranki pa je bilo odvzeto sodno varstvo.
predpravdni stroški - priznani stroški predpravdnega zahtevka - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - naknaden sklep o odmeri stroškov
Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbenimi navedbami, da je tožnik upravičen tudi do povračila stroškov odvetniškega zastopanja za sestavo pritožbe v predpravdnem odškodninskem postopku pred zavarovalnico. Takrat veljavna Odvetniška tarifa je v točki 38/3 predvidevala plačilo odvetniških stroškov za sestavo pritožbe v postopku pred zavarovalnico, torej v predpravdnem postopku, v višini osnovne vrednosti spornega predmeta, povečano za 25 %. Četudi je res, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da tožnik v predpravdnem postopku s pritožbo zoper odločitev zavarovalnice ni uspel, pa se je tekom te pravde izkazalo, da je njegov zahtevek po temelju utemeljen, torej je zavarovalnica v predpravdnem postopku neutemeljeno zavračala izplačilo odškodnine zaradi domnevnega neobstoja temelja zahtevka (pasivne legitimacije). Vložitev pritožbe zoper odločitev zavarovalnice v predpravdnem postopku je bila smotrna, saj bi, če bi tožnik tedaj s pritožbo uspel, lahko bila preprečena pravda. Zato je tožnik do tega stroška upravičen, enako kot je upravičen do povrnitve stroška za sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka.
Kadar se sodišče prve stopnje odloči za izdajo posebnega sklepa o stroških (kot v tem primeru), mora v svoji glavni odločbi sprejeti odločitev o tem, katera stranka mora povrniti stroške in v kakšnem deležu. V naknadnem, posebnem sklepu o stroških sodišče zgolj odmeri višino stroškov (ugotovi obseg potrebnih stroškov), ne odloča pa o deležu (odstotku) potrebnih stroškov, saj je o tem že odločeno v odločbi, s katero se je končal postopek. Ker sodišče prve stopnje v izreku ni odločilo o tem, v kakšnem deležu mora toženka povrniti tožniku stroške, je toženka dolžna tožniku povrniti vse potrebne pravdne stroške.
predodelitev otroka - bistveno spremenjene okoliščine - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - sprememba višine preživnine
Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene. To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.
potrebe otroka in zmožnosti staršev - znižanje preživnine - preživninska obveznost
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožnik s pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti, pravilno zaključilo, da predlagatelj trditev o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino (nazadnje od 1. 2. 2021 dalje v znesku znesek 112,07 EUR mesečno) ni dokazal in da njegovemu predlogu za zmanjšanje preživnine ne gre slediti.
Za ugoditev predlogu za preusmeritev izvršbe lahko zadostna že ocenjena vrednost nepremičnine, kot je navedena na Prostorskem portalu GURS, v kolikor ni trditev (in dokazov), ki bi govorili nasprotno.
Dolžnik mora namreč dejstvo, da druga nepremičnina zadošča za poplačilo upnikove terjatve, izkazati s stopnjo verjetnosti. Slednja pa je podana že, ko je razlogov, ki govorijo v prid posameznega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
ZD člen 163, 210, 210/2-3. ZPP člen 285, 335, 335/2-14, 365-32, 366.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep - oporočno dedovanje - nujni delež - uveljavljanje pravice do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - dedna odpravljenost - vračunanje daril v dedni delež - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - oporočni dedič - zakoniti dedič - neobrazloženost - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za vračunanje daril - konkretizacija zahtevka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so med strankama sporna dejstva iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, vendar pa teh dejstev ni opredelilo in ni navedlo razlogov, zakaj šteje pravico oporočnega dediča za bolj verjetno, ampak je naredilo zgolj goli pravni zaključek, da šteje pravico nujnega dediča za manj verjetno. Izpodbijanega sklepa zato niti ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril oziroma celo zahteva od sodišča ugotovitev, da vrednost prejetih daril presega vrednost nujnega deleža sodediča, mora biti konkretizirana in ne zadošča zgolj sklicevanje na zapis o dedni odpravljenosti v zapustničini oporoki. Oporočni dedič bi moral navesti konkretno glede katerih daril zahteva vračunanje v dedni delež in v kakšni vrednosti, šele potem bi se nujni dedič o tem lahko izjavil in šele potem bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, katera dejstva so med strankama sporna in odločilo na podlagi 210. člena ZD.
prehod terjatve na novega upnika - dovolitev izvršbe
Upnik je v predlogu za izvršbo natančno pojasnil aktivno legitimacijo in pravni temelj obeh izterjanih terjatev, slednje pa potrjujejo tudi priložene listine k temu predlogu.
K predlogu za izvršbo je priložil notarsko overjeni listini, iz katerih izhaja, da sta bili obe terjatve preneseni nanj ter tako v celoti zadostil pogojem po prvem odstavku 24. člena ZIZ, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
zapadlost terjatve - dogovor o odlogu plačila - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - opozorilo nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nedovoljene pritožbene novote - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - širitev trditvene podlage - nedovoljeni informativni dokazi
Trditve, ki jih tožena stranka ponuja prvič šele sedaj v pritožbi, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni navedla, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.
Pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomeščati z zaslišanjem, saj je slednje kot dokaz namenjeno ugotavljanju resničnosti pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa širitvi trditvene podlage.
V sodni praksi je že utrjeno stališče, da če nasprotna stranka opozori na pomanjkljive navedbe, sodišče ni dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, saj se od stranke pričakuje, da bo nasprotnikov ugovor z ustrezno skrbnostjo preučila in po potrebi navedbe dopolnila.
URS člen 22. ZDR-1 člen 131, 137. ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 39, 39/2.
nadomestilo plače - regres za letni dopust - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - zadostna trditvena podlaga - ustni dogovor o plači - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je tožniku zakoniti zastopnik obljubljal, da mu bo dolgovane terjatve poravnal v roku 20 dni, in da tožnik zlasti zaradi nepoznavanja slovenskega jezika ni bil seznanjen s tem, da se s podpisom sporazuma odpoveduje svojim zahtevkom iz naslova pripadajočih nadomestil plač ter sorazmernega dela regresa za letni dopust, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja pripravljen enostransko s strani tožene stranke in na njeno željo, pravilno zaključilo, da se tožnik s podpisom sporazuma ni odpovedal plačilu nadomestil plač in delu regresa.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/2, 242, 242/2, 278, 278/3. ZPP člen 140, 142, 142/6, 339, 339/2, 339/2-8.
insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
stvarna pristojnost - dejanska in pravna podlaga - vrednost zahtevka
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se, v kolikor imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo tožbeni zahtevki različno pravno in dejansko podlago. Zato se je pravilno, ker vrednost zgoraj citiranih (posameznih) zahtevkov ne presega 20.000,00 EUR, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o prvi, drugi, peti in sedmi točki tožbenega zahtevka, in je odločanje o citiranih zahtevkih utemeljeno odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sprejem osebe v varovani oddelek
Pritožba predlagatelja, vložena priporočeno po pošti dne 27. 1. 2023, je bila ob navedenem vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je prepozna, kot navaja v pritožbi tudi sam predlagatelj. Sodišče druge stopnje jo je zato v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP zavrglo. V konkretnem primeru namreč tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064344
ZPP člen 12. OZ člen 103.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izdelava projektne dokumentacije - izpolnitvena zamuda - razveza pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki - zastopanje po odvetniku - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - rok za zastaranje - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca
ZPP ne določa obveznega zastopanja po odvetnikih. Na to je bila stranka opozorjena v pozivu na odgovor na tožbo, kjer je bila opozorjena tudi, da lahko opravlja pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu in da mora slednji biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Toženka se je odločila, da se bo zastopala sama. Tudi brez takšnega opozorila bi moralo biti toženki jasno, da brez kvalificiranega pooblaščenca nase sprejema precejšnje tveganje, saj se od družbe, ki se ukvarja s projektiranjem ali arhitekturo, ne pričakuje, da bi imela kakšno posebno znanje o pravdnem postopku.
Toženka je kot gospodarska družba profesionalni subjekt od katerega se pričakuje večja stopnja skrbnosti. Navedeno pomeni tudi, da bi moral toženkin zakoniti zastopnik z večjo stopnjo skrbnosti presoditi, ali je v pravdi za tako visok tožbeni znesek sposoben družbo zastopati sam ali ne. To bi veljalo že v primeru laične osebe, še toliko bolj pa v primeru gospodarske družbe. Toženki bi moralo biti samoumevno, da bi ji bilo v korist, da si priskrbi pooblaščenca, ni pa bila tega dolžna storiti niti je na to ni bilo dolžno opozoriti sodišče. Kršitev postopka zato ni podana.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se uporabijo določila o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve in neupravičeni pridobitvi. Te pa ne določajo enoletnega prekluzivnega roka, ampak veljajo splošna pravila o zastaralnih rokih.
ZD člen 145, 145/1, 145/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 346, 352, 366a.
upravitelj zapuščine - osebnostna primernost - nepristranskost - dedna nevrednost - spor glede veljavnosti oporoke - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - naloge upravitelja zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priče pri oporoki - prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzivni rok
Namen instituta upravitelja zapuščine je, da to nalogo opravlja oseba, ki uživa zaupanje ostalih dedičev, je nepristranska in vredna zaupanja in ki bo sposobna nepristransko zastopati interese vseh dedičev.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški za izvedensko delo - pravica do nagrade - pravilnost izvedenskega mnenja - dopolnitev mnenja - dopolnilno izvedensko mnenje - ponarejen podpis - fotokopija listine
Izvedenec je na podlagi predloženega gradiva podal svoje mnenje, ki je strokovno, temeljito, jasno in natančno, brez očitnih pomanjkljivosti ali nedoslednosti. Pojasnil je tudi, da bi v določenih drugačnih okoliščinah (ob dodatnem gradivu in katerem) lahko opravil natančnejšo preiskavo. Toda ne drži, da bi bil dolžan izvedenec sodišče pozivati na dodatno gradivo, saj so stranke tiste, ki ga morajo priskrbeti.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - prevzem dolga - Republika Slovenija
Sodišče prve stopnje v dani situaciji ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti in to ne glede na določbe ZOKIPOSR o prevzemu dolga. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR sicer res določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba pa ima zgolj materialnopravne učinke in ne predpisuje posledic le-teh na začete postopke izvršbe zoper odgovorne družbenike. Kakšen procesnopravni vpliv ima navedeni prevzem dolga na postopek izvršbe, ni določeno tudi v nobeni drugi določbi ZOKIPOSR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - trajajoča kršitev - aktivno ravnanje - pasivno ravnanje - začetek teka roka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zaključek, da gre za trajajočo kršitev, zmotno utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožnik moral stalno oziroma mesečno spremljati in usklajevati cenik toženke. Iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč izhaja, da je bila obveznost uskladitve cenika toženke vezana na spremembo cenika C d. d. Tožnikova obveznost spremembe cenika toženke tako ni nastajala stalno niti mesečno, neodvisno od cenika skrbniške banke, ampak samo enkrat - takrat, ko je prišlo do spremembe cenika C d.d.