SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 184, 184/1, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo soposesti - dejanska oblast nad stvarjo - prepozen dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena sprememba tožbe - prekluziven rok - rok za posestno varstvo
Način izvajanja posesti lastnika zemljišča je lahko tudi v tem, da občasno prihaja po svojem agentu, ki ta zemljišča prodaja. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka travnik kosila, tožeča stranka pa ni izkazala, da bi imela kot lastnik zemljišča v posesti. Ker je sodišče zavrnilo zaslišanje treh domnevnih strank, ki jih je tožeča stranka vodila na parcele, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, tožeče stranki pa je bilo odvzeto sodno varstvo.
predpravdni stroški - priznani stroški predpravdnega zahtevka - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - naknaden sklep o odmeri stroškov
Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbenimi navedbami, da je tožnik upravičen tudi do povračila stroškov odvetniškega zastopanja za sestavo pritožbe v predpravdnem odškodninskem postopku pred zavarovalnico. Takrat veljavna Odvetniška tarifa je v točki 38/3 predvidevala plačilo odvetniških stroškov za sestavo pritožbe v postopku pred zavarovalnico, torej v predpravdnem postopku, v višini osnovne vrednosti spornega predmeta, povečano za 25 %. Četudi je res, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da tožnik v predpravdnem postopku s pritožbo zoper odločitev zavarovalnice ni uspel, pa se je tekom te pravde izkazalo, da je njegov zahtevek po temelju utemeljen, torej je zavarovalnica v predpravdnem postopku neutemeljeno zavračala izplačilo odškodnine zaradi domnevnega neobstoja temelja zahtevka (pasivne legitimacije). Vložitev pritožbe zoper odločitev zavarovalnice v predpravdnem postopku je bila smotrna, saj bi, če bi tožnik tedaj s pritožbo uspel, lahko bila preprečena pravda. Zato je tožnik do tega stroška upravičen, enako kot je upravičen do povrnitve stroška za sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka.
Kadar se sodišče prve stopnje odloči za izdajo posebnega sklepa o stroških (kot v tem primeru), mora v svoji glavni odločbi sprejeti odločitev o tem, katera stranka mora povrniti stroške in v kakšnem deležu. V naknadnem, posebnem sklepu o stroških sodišče zgolj odmeri višino stroškov (ugotovi obseg potrebnih stroškov), ne odloča pa o deležu (odstotku) potrebnih stroškov, saj je o tem že odločeno v odločbi, s katero se je končal postopek. Ker sodišče prve stopnje v izreku ni odločilo o tem, v kakšnem deležu mora toženka povrniti tožniku stroške, je toženka dolžna tožniku povrniti vse potrebne pravdne stroške.
ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 26, 27, 27/2. ZPP člen 302, 302/3.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - neizpolnitev pogodbe - medicinski poseg - pojasnilna dolžnost zdravnika - večje tveganje - privolitev bolnika v medicinski poseg - znanje slovenskega jezika - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - ocena dokazov - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Sodna praksa je jasna, da morajo biti podana najbolj pogosta tveganja, da to mora biti tudi v obliki obrazca in da se tožniku to mora ustno pojasniti. Pri tako hudih operacijah, kot je bila pred tožnikom, takšna zahteva ni neživljenjska in prestroga. Med zdravnikom in pacientom mora iti za razgovor, ne le branje obrazca in podpisovanje s strani pacienta. Seveda pa mora zdravnik iz razgovora ugotoviti, ali je pacient razumel pojasnilo, ki ga zahteva zakon. Ni pa zdravnik dolžan pojasnjevati pacientu, kako lahko uresničitev komplikacij vpliva na njegovo delovno zmožnost. Sodišče je ugotovilo, da zdravnik ni opravil pojasnilne dolžnosti tako, kot je treba v tako težkem primeru tudi v slovenskem jeziku. Šele če bi vse to pojasnil tožniku in na pravilen način, bi lahko tožniku očitali, da bi moral prositi za prevod, če slovenščine ne razume popolnoma. Ni predpisa, ki bi terjal, da zdravnik pri vsakem pacientu preveri ali razume slovenski jezik.
SZ člen 7, 7/1. SZ-1 člen 2, 2/3, 40, 40/1. SZ-1E člen 41, 41/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29, 29/4. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 3, 3/1, 3/1-17, 28. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2010) člen 14, 14/1.
pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - stavba z več vhodi - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - odpoved pogodbe o upravljanju - terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov - obratovalni stroški in stroški upravljanja - odločanje etažnih lastnikov - ničnost sklepov etažnih lastnikov - delitev stroškov med etažnimi lastniki - število uporabnikov stanovanja - stroški porabe vode - stroški ogrevanja stanovanja - neto tlorisna površina
SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003 in je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale, ali da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožnik še vedno upravnik večstanovanjske hiše na naslovu B. 7 in pogodba iz leta 1995 zavezuje stranki. Ker upravnika in etažne lastnike zavezuje pogodba o upravljanju, sklenjena na ravni vhoda, je pravilno, da se tudi obratovalni stroški oziroma stroški, povezani z upravljanjem, delijo na ravni vhoda.
Tožnik od uporabnikov ni zahteval nobenih dokazil o spremembi števila uporabnikov v stanovanju, temveč se je zadovoljil z njihovim golim obvestilom (elektronskim sporočilom). Takšno postopanje ni ustrezno. Njegova evidenca o številu oseb v posledici ne more biti verodostojna in pravilnost obračuna stroškov ni izkazana.
ZPP člen 8, 212, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-12.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastnina - dostop do javne ceste - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - sodba na podlagi pripoznave - prepoved odločanja o isti stvari - identiteta spora - dokazna ocena - lastninska pravica na delu parcele - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - pravnomočno razsojena stvar
S tem, ko je sodišče v tožbeni zahtevek zaradi jasnosti dodalo besedilo, ki ga citira pritožnica, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj ni ugotovilo nekaj več (maior), niti kaj drugega (aliud) od tistega, kar je bilo zahtevano.
Ni mogoče slediti pritožnici, da bi sodišče v tem pravdnem postopku moralo urediti služnost dostopa do novega gospodarskega poslopja, saj bi to pomenilo poseg sodišča v načelo dispozitivnosti, ki je v sferi posameznih strank postopka.
tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - stroški postopka - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo stroškov - metode razlage predpisa
Soglašati je treba s pritožbo, da je (že) iz jezikovne razlage četrtega odstavka 503. člena izhaja, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. Stroški postopka pa ne zajemajo le stroškov za vložitev tožbe, ampak vse stroške, ki nastanejo zaradi postopka in med postopkom (151. člen ZPP). Pritožnica utemeljeno opozarja, da zakonodajalec pravdnih stroškov ni taksativno naštel, ampak jih je zgolj opisno določil in gre za vse neposredne finančne izdatke strank za vodenje pravde izdatke (Betteto N., v. Ude l., Galič A., Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, 2006, GV Založba, Ljubljana str. 21, 24). Res je, da gre v zvezi s citirano določbo ZGD-1 za institut "tožbe družbenika", a gre (tudi) po oceni sodišča druge stopnje le za zakonodajalčevo poimenovanje instituta, ni pa zakonodajalec uporabe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 omejil na stroške tožbe, saj je jasno zapisal, da družba krije stroške postopka in stroške posebnega zastopnika. Kot je že bilo navedeno, tako (že) iz jezikovne razlage citirane zakonske določbe izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih vse stroške postopka, tudi stroške, povezane z vloženimi pravni sredstvi in ne gre za (nedopustno) širitev namena določbe 503. člena ZGD-1, za katero ni najti neposredne pravne podlage, kot to v točki 6 obrazložitve napačno zaključuje sodišče prve stopnje. V zvezi s teleološko razlago 503. člena ZGD-1 ima pritožnica prav, da je bil namen zakonodajalca olajšati položaj družbenika, ki vlaga tožbo v korist družbe, in je zato naložil breme plačila stroškov postopka družbi (primerjaj sklep VSC III Cpg 188/2017 z dne 25. 10. 2017). Acio pro socio vloži družbenik v svojem imenu in na račun družbe ter tako uveljavlja zahtevek, ki sicer pripada družbi. Korist iz zahtevka, ki ga sprejme sodišče, pripada družbi, zato je povsem logična razlaga, da družba krije stroške sodnega postopka.
Za ugoditev predlogu za preusmeritev izvršbe lahko zadostna že ocenjena vrednost nepremičnine, kot je navedena na Prostorskem portalu GURS, v kolikor ni trditev (in dokazov), ki bi govorili nasprotno.
Dolžnik mora namreč dejstvo, da druga nepremičnina zadošča za poplačilo upnikove terjatve, izkazati s stopnjo verjetnosti. Slednja pa je podana že, ko je razlogov, ki govorijo v prid posameznega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 365, 365-1.
ustavitev izvršbe - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo zaradi poplačila dolga ustavilo, kar je dolžniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Glede na navedeno dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ustavitev izvršbe. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - podaljšanje varnostnega ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Okoliščina, na katero se smiselno sklicuje zagovornik, in sicer, da se je A. A. že pred tem datumom samovoljno zdravil na prostosti, se ne more vštevati v izrečen varnostni ukrep, kot to zmotno meni zagovornik, ampak je potrebno upoštevati pravnomočno izvršljivo odločbo sodišča prve stopnje, ki dne 10. 6. 2020, sploh še ni bila pravnomočna in se zato ukrep po odločbi sodišča sploh še ni izvrševal.
ZD člen 163, 210, 210/2-3. ZPP člen 285, 335, 335/2-14, 365-32, 366.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep - oporočno dedovanje - nujni delež - uveljavljanje pravice do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - dedna odpravljenost - vračunanje daril v dedni delež - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - oporočni dedič - zakoniti dedič - neobrazloženost - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za vračunanje daril - konkretizacija zahtevka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so med strankama sporna dejstva iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, vendar pa teh dejstev ni opredelilo in ni navedlo razlogov, zakaj šteje pravico oporočnega dediča za bolj verjetno, ampak je naredilo zgolj goli pravni zaključek, da šteje pravico nujnega dediča za manj verjetno. Izpodbijanega sklepa zato niti ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril oziroma celo zahteva od sodišča ugotovitev, da vrednost prejetih daril presega vrednost nujnega deleža sodediča, mora biti konkretizirana in ne zadošča zgolj sklicevanje na zapis o dedni odpravljenosti v zapustničini oporoki. Oporočni dedič bi moral navesti konkretno glede katerih daril zahteva vračunanje v dedni delež in v kakšni vrednosti, šele potem bi se nujni dedič o tem lahko izjavil in šele potem bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, katera dejstva so med strankama sporna in odločilo na podlagi 210. člena ZD.
Civilnopravno razmerje, ki naj bi po navedbah tožnice vsebovalo vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo najkasneje s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 17. 10. 2019, kar pomeni, da je tega dne izvedela za zatrjevano kršitev, t. j. da ji toženka obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava, zato bi morala v nadaljnjih 30 dneh (tretji odstavek 200. člena ZDR-1) vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 1. 2016 do 16. 10. 2019. Ker jo je vložila šele 30. 10. 2020, je rok zamudila.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sprejem osebe v varovani oddelek
Pritožba predlagatelja, vložena priporočeno po pošti dne 27. 1. 2023, je bila ob navedenem vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je prepozna, kot navaja v pritožbi tudi sam predlagatelj. Sodišče druge stopnje jo je zato v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP zavrglo. V konkretnem primeru namreč tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).
Prvostopno sodišče je zavrnilno odločitev o neutemeljenosti zahtevka, ki ga je oprlo na zaključek, da sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnice - nasprotne udeleženke za izvedbo potrebnega upravnega postopka pred pristojnim upravnim organom za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta, ki oba stojita na nepremičninah parc. št. 31/2 in 31/3, obe k. o. ..., ker bi to pomenilo nadomestitev soglasja za gradnjo, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje, temeljilo na uporabi 5. odstavka 67. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri odločanju je spregledalo, da so bile ravno zaradi razreševanja podobnih spornih razmerij med solastniki, z novelo SPZ-B9 dopolnjene določbe 67. člena, in sicer z novim 6. odstavkom, ki določa, da lahko solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja, pri čemer pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki. Citirani člen, glede na to, da je že bil v veljavi v času vložitve tožbe oz. predloga, nudi pravno podlago za odločanje ravno v situaciji, kot je obravnavana, glede na višino predlagateljevega idealnega deleža, ki presega polovico,
Glede samega priznanja krivde ne more biti dvoma, da je bila to zavestna in prostovoljna odločitev obtoženca samega in ni šlo za dogovarjanje med njim in državno tožilko (in njegovo zagovornico), ki bi "rezultirala v sporazumu o priznanju krivde", kar pritožnik v pritožbi večkrat neutemeljeno in v nasprotju s spisovnimi podatki izpostavlja.
Šesti odstavek 285.č člena ZKP izrecno določa, da se obrazložitev sodbe, ki temelji na priznanju krivde, omeji samo na ugotovitev, da je obtoženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. Iz zapisnika o predobravnavnem naroku izhaja, da je predsednica senata pred sprejemom sklepa o priznanju krivde presodila, da je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. To je tudi obrazložila že na samem naroku, kot tudi v drugi točki izpodbijane sodbe. Poleg tega je treba še pojasniti, da je predsednica senata opravila predobravnavni narok na podlagi obtožnice, ki je postala pravnomočna po tem, ko je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje zavrnil ugovor obtoženčeve zagovornice s sklepom z dne 20.9.2022, kar pomeni, da je šlo pred priznanjem krivde za visoko stopnjo verjetnosti, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil, zato je predsednica senata na podlagi priznanja krivde, ki je bilo podprto z dokazi, utemeljeno prišla do prepričanja o njegovi krivdi (drugi odstavek 3. člena ZKP).
ZDR-1 člen 86, 86/1, 86/4, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - obrazložitev odpovedi
Da bi toženka morala za preprečitev poslovnega razloga izpad dohodkov nadomestiti iz virov ustanovitelja ali da bi morala v tem sporu tudi dokazati, kolikšen del sredstev je zaradi epidemije dobila povrnjenih od države, od nje ni mogoče zahtevati. Na kakšen način se je toženka odločila spopasti s svojim slabim poslovanjem je - neodvisno od njenih virov financiranja in stroškovnega izplena - stvar njene svobodne poslovne odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - trajajoča kršitev - aktivno ravnanje - pasivno ravnanje - začetek teka roka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zaključek, da gre za trajajočo kršitev, zmotno utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožnik moral stalno oziroma mesečno spremljati in usklajevati cenik toženke. Iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč izhaja, da je bila obveznost uskladitve cenika toženke vezana na spremembo cenika C d. d. Tožnikova obveznost spremembe cenika toženke tako ni nastajala stalno niti mesečno, neodvisno od cenika skrbniške banke, ampak samo enkrat - takrat, ko je prišlo do spremembe cenika C d.d.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064344
ZPP člen 12. OZ člen 103.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izdelava projektne dokumentacije - izpolnitvena zamuda - razveza pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki - zastopanje po odvetniku - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - rok za zastaranje - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca
ZPP ne določa obveznega zastopanja po odvetnikih. Na to je bila stranka opozorjena v pozivu na odgovor na tožbo, kjer je bila opozorjena tudi, da lahko opravlja pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu in da mora slednji biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Toženka se je odločila, da se bo zastopala sama. Tudi brez takšnega opozorila bi moralo biti toženki jasno, da brez kvalificiranega pooblaščenca nase sprejema precejšnje tveganje, saj se od družbe, ki se ukvarja s projektiranjem ali arhitekturo, ne pričakuje, da bi imela kakšno posebno znanje o pravdnem postopku.
Toženka je kot gospodarska družba profesionalni subjekt od katerega se pričakuje večja stopnja skrbnosti. Navedeno pomeni tudi, da bi moral toženkin zakoniti zastopnik z večjo stopnjo skrbnosti presoditi, ali je v pravdi za tako visok tožbeni znesek sposoben družbo zastopati sam ali ne. To bi veljalo že v primeru laične osebe, še toliko bolj pa v primeru gospodarske družbe. Toženki bi moralo biti samoumevno, da bi ji bilo v korist, da si priskrbi pooblaščenca, ni pa bila tega dolžna storiti niti je na to ni bilo dolžno opozoriti sodišče. Kršitev postopka zato ni podana.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se uporabijo določila o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve in neupravičeni pridobitvi. Te pa ne določajo enoletnega prekluzivnega roka, ampak veljajo splošna pravila o zastaralnih rokih.
posojilna pogodba - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pogodbena stranka - pooblastilo - pooblaščenec stranke - pasivna legitimacija - upravičenec za sprejem izpolnitve - izpolnitev pogodbe - veljavnost izpolnitve
Za odgovor na vprašanje, ali je toženka z vrnitvijo posojila tožničinemu pooblaščencu veljavno izpolnila svojo pogodbeno obveznost, torej ni pomembno, čigav je bil izposojeni denar, niti kdo ga je toženki izročil. Toženka bi morala posojilo vrniti tožnici kot svoji pogodbenici. Ker je namesto njej dolgovani znesek izročila tožničinemu sinu, toženkina obveznost ni prenehala.
Pooblastilo za sklenitev pogodbe namreč ne obsega tudi pooblastila za sprejem izpolnitve. Ker gre za drug, poseben pravni posel, mora upnik za sprejem izpolnitve pooblaščenca posebej pooblastiti.