odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - poseben sklep - objekt varstva - javno zdravje - neznatna nevarnost dejanja - ni škodljivih posledic - nagib - koristoljubnost
Merila iz prvega odstavka 498. člena ZKP je treba v obravnavani zadevi presojati ob upoštevanju izhodiščnih ugotovitev: (1) da je pritožbeno sodišče pri izreku oprostilne sodbe izhajalo iz objekta varstva kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, to je varovanje javnega zdravja, (2) da je obtoženec izpolnil bit inkriminacije, (3) da niso nastopile škodljive posledice za uporabnike in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna ter (4) da obtoženčev nagib ni bil koristoljubnost. Konoplja ni bila niti gojena za namen niti ni bila dana odjemalcem v obliki, ki bi ogrožal objekt varstva, saj je bila predelana v obliko, ki je koristila. Ker so bili zaseženi predmeti uporabljeni prav za namene, glede katerih je bilo ugotovljeno, da niso oziroma da so le v neznatni meri ogrozili objekt varstva, javno zdravje, in ker obsojenčev nagib za svoja ravnanja ni bil koristoljuben, saj je večini odjemalcev konopljino smolo podaril, po presoji pritožbenega sodišča pogoji za odvzem zaseženih predmetov niso podani.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00064527
OZ člen 50. ZD člen 220. ZPP člen 181. ZBPP člen 46, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5.
ničnost kupoprodajne pogodbe - navideznost pravnega posla - zavrnitev tožbenega zahtevka - prava pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - uveljavljanje nujnega deleža - brezplačna pravna pomoč - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - vrednotenje odvetniških storitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, kakšna je bila volja mame pravdnih strank in toženca ob sklenitvi pogodbe. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je pravilno zaključilo, da volja mame v odnosu do toženca ni bila skleniti darilno pogodbo in da ni zavestnega razhajanja med voljo in izjavo mame in toženca. Njuna volja je bila usmerjena v sklenitev kupoprodajne pogodbe, v odplačen pravni posel in vknjižbo solastniškega deleža na nepremičnini. Pritožba zmotno meni, da je za sklep o tem, da je bila sklenjena darilna pogodba, dovolj že dejstvo, da je toženec plačal 10% polog, mati pravdnih strank pa preostale obroke, saj zgolj na podlagi tega dejstva še ni mogoče sklepati na to, da je bila sklenjena darilna pogodba. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženec s plačilom pologa prispeval k temu, da je bila kupnina za stanovanje 30% nižja, stanovanja pa sam tudi nikoli ni uporabljal, kar je bilo med strankama nesporno.
ZZ člen 36, 36/1, 36/3.. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 22, 27, 28, 29, 29/1.. ZGD-1 člen 55, 281, 281/5, 282, 282/1, 282/2, 285, 293, 293/2.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 21, 22, 42, 43, 44.
javni zavod - generalni direktor - neizbira kandidata - izpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje - enoosebna d.o.o. - nadzorni svet - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Kadar se zahteva izkušnje pri organiziranju in vodenju zgolj teoretično znanje ne zadošča. Namen takšnega pogoja je, da za tako odgovorno mesto kot je generalni direktor toženke, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, gre za veliko organizacijo z več enotami in velikim številom zaposlenih (približno 2.250 oseb), lahko kandidirajo le osebe, ki že imajo ustrezne izkušnje z vodenjem in organizacijo večjih organizacij.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je A. A. kot direktor dveh enoosebnih družb in kot član ter predsednik nadzornega sveta pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov.
ZDR-1 člen 155. ZObr člen 97f, 98c, 98c/2. ZSSloV člen 53, 53/2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/2.
Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - izdaja sklepa - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predmet dedovanja - kasneje odkrito premoženje
Ker sklep o dedovanju ne vsebuje nepremičnine, katero je naknadno odkrilo sodišče na podlagi sporočila davčne uprave, je bilo treba izdati dodatni sklep o dedovanju (221. člen ZD).
Tožeča stranka ni nasprotovala presoji, da za reševanje obligacijskopravnega in stvarnopravnega zahtevka ni predvidena ista vrsta postopka. Po jasnem stališču pravne teorije to pomeni, da kumulacija, tudi eventualna, kot jo je opredelila tožeča stranka, ni mogoča. Tudi za eventualno kumulacijo zahtevkov mora namreč biti za oba zahtevka predvidena ista vrsta postopka ter ista stvarna pristojnost. Če za oba postopka ni predvidena ista vrsta postopka, to od sodišča terja razdružitev postopkov in ločeno obravnavanje obligacijskopravnega spora od spora o stvarni pravici.
Toženka tožniku ni omogočila, da bi dopust koristil. Toženka ni niti zatrjevala, da bi tožnika poučila o njegovih pravicah glede izrabe dopusta, da je konkretno poskrbela, da je imel dejansko možnost koristiti plačan letni dopust, da ga je kakorkoli pravočasno vzpodbudila, da naj to stori, ga poučila o posledicah, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storil. Tožniku niti ni izdala sklepa o odmeri letnega dopusta. Toženka torej ni zatrjevala niti izkazala razlogov na njeni strani, ki bi jo razbremenili odgovornosti, ki jo ima delodajalec, in je moč zaključiti, da je ravnala protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065006
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost - predpostavke odgovornosti - prometna nesreča - javna cesta - upravljalec ceste - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - kršitev cestnoprometnih predpisov - vzrok za prometno nesrečo - enakopravnost strank - enako varstvo pravic - kršitev načela konktradiktornosti - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - izvedenec cestnoprometne stroke - soprispevek
O pravno pomembnem dejstvu, vzroku prometne nesreče, si trditve in dokazi pravdnih strank nasprotujejo in je zato v tej zadevi zatrjevanih več škodljivih dejstev, ki so lahko vzrok sporne prometne nesreče. Za odgovor na vprašanje, kateri vzrok je odločilen, je treba najprej prepoznati vse vzroke, ki so k škodni posledici pripeljali. Čeprav pravila cestnega prometa vozniku nalagajo spoštovanje cestnoprometnih pravil, po drugi strani zakonodaja tudi toženki nalaga odgovornost za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem in varnostjo cest. Neustrezno vzdrževano cestišče ni tako dejstvo, ki ne bi moglo biti v vzročni zvezi s škodo, katere povračilo tožnica zahteva s to tožbo. Tožnica je v postopku zatrjevala vse predpostavke odškodninske odgovornosti, ki so del njenega materialnopravnega dokaznega bremena. Dejstvo, da je tožničin voznik kršil cestnoprometne predpise, lahko pomeni tudi, da je pri nastanku škodnega dogodka delovalo več vzrokov, in ne le, da je vzrok na tožničini strani prekinil vzročno zvezo v razmerju do prvega vzroka (ki ga, kar utemeljeno uveljavlja pritožnica, sodišče prve stopnje ni preverjalo).
Sodišče sicer sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, vendar ne, če ne izvede tudi dokaza, ki bi rezultate doslejšnjega dokazovanja ovrgel, kar je izraz zahteve po zagotovitvi enakopravnosti strank. Zato bi v takšnem primeru sodišče (poleg toženkinih listinskih dokazov glede vzdrževanja spornega cestnega odseka) moralo izvesti tudi dokaze, ki bi lahko potrdili tožničine trditve o stanju cestišča (ali pa vsaj pojasniti, zakaj teh dokaznih predlogov ni sprejelo), in sicer že zato, da bi pravdni stranki izenačilo v procesnih pravicah.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 158, 158/2, 619.. ZProst člen 18, 18/2, 18/3, 28, 28/1, 28/1-3.
prostovoljstvo - pogodba o delu - odgovornost za psa - nastanek škode - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca
Pravna teorija poudarja, da je protipravno ravnanje vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode, pri čemer je pomembno, da je odgovorna oseba (objektivno) sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic, četudi ni sposobna predvideti konkretnih značilnosti vsake mogoče (manj verjetne) posledice.
Tožnik je tako na dan škodnega dogodka, ko si je namestil raztegljiv pas preko telesa in ga nato pritrdil s fleksi raztegljivim povodcem, ravnal v skladu z navodili oskrbnika, kar je bilo skladno z njegovo obveznostjo po 3. alineji prvega odstavka 28. člena ZProst, zato mu iz tega naslova ni mogoče očitati soprispevka, sploh pa ne višjega soprispevka, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064971
URS člen 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZKP člen 18, 18/2, 165, 165/1, 214, 214/1, 215, 215/1, 216, 216/1, 219. KZ-1 člen 186, 186/1.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - radikalna (absolutna) oblika izločitve - izjeme - hišna preiskava - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - neznani storilec - odredba zoper neznanega storilca - zakonitost odredbe - naknadna sodna kontrola - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - uporabnik stanovanja - imetnik stanovanja - nedotakljivost stanovanja - poseg v zasebnost - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava - poraba električne energije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Namen hišne preiskave je zagotoviti dokaze za uspešno izvedbo kazenskega postopka, zato že iz narave stvari izhaja, da posameznik, zoper katerega se hišna preiskava izvede, ne sme vedeti za ukrep pred njegovo izvedbo. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da obdolženec ne more uveljavljati morebitnih nezakonitosti glede odredbe oziroma izvedbe hišne preiskave kasneje v postopku. Presoja zakonitosti ukrepa hišne preiskave se zato že pojmovno lahko opravi zgolj naknadno.
Osnovni namen prvega odstavka 165. člena ZKP je zavarovanje dokazov za kasnejši kazenski postopek z opravo formalnih procesnih dejanj, kar lahko pripomore tudi k odkritju storilca kaznivega dejanja. Bilo bi namreč nevzdržno, da se posamezna preiskovalna dejanja ne bi smela opraviti, če je podana določena stopnja verjetnosti ali celo gotovosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pri čemer pa identiteta storilca še ni znana. Dokazni standard za opravo nujnega preiskovalnega dejanja mora biti na ravni, kot ga za takšno preiskovalno dejanje sicer predpisuje ZKP. Glede na to, da je namen hišne preiskave prijetje storilca ali odkritje sledov kaznivega dejanja ali predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek, ni videti razumnih razlogov, da hišne preiskave ne bi bilo mogoče opraviti kot nujnega preiskovalnega dejanja v primeru, da je storilec kaznivega dejanja neznan in bi jo bilo glede na okoliščine primera smotrno opraviti. Okoliščina, da se odredba v tem primeru glasi zoper neznanega osumljenca, zato sama po sebi ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija
Ker je toženka mesec dni prej, preden je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zaposlila novega delavca na enakem delovnem mestu, kot ga je zasedal tožnik (malo pred tem pa je zaposlila še enega delavca na podobnem delovnem mestu), ni mogoče zaključiti, da je dejansko prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar odpovedni razlog ni resen in utemeljen, izpodbijana odpoved pa je nezakonita.
vložitev vloge pri nepristojnem organu - zavrženje vloge kot prepozne
Vloga je pravočasna le v primeru, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa tudi, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo nato posreduje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku določenega zakonskega roka, kot je to primer v obravnavani zadevi.
izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - potrebno strokovno znanje - posnetki nadzornih kamer - prepoznava oseb
Z izvedenci se ne ugotavljajo tista dejstva, za katera ni potrebno neko strokovno znanje. Prepoznava oseb je splošno znano prirojena sposobnost človeka, za katero načeloma ni potrebno posebno strokovno znanje. Ni mogoče slediti pritožnikovi tezi, da je v vsakem primeru, kadar se kot dokaz uporabljajo posnetki, potrebno postaviti izvedenca z znanjem antropometrije in drugih metod za identifikacijo oseb na posnetku. Ali je potrebna postavitev izvedenca je odvisno od okoliščin konkretnega primera oziroma značilnosti konkretnih posnetkov. Nedvomno je treba postaviti izvedenca, kadar je izkazano, da bi iz tovrstnega dokaza izhajal dvom v zaključek, da je na posnetku obtoženec. Takšen dvom pa bi nastal v primeru, da posnetki niso dovolj jasni (na primer če so slabe ločljivosti, posnetki na večji oddaljenosti, osebe vidne le v majhnem delu in le kratek čas), da bi bilo mogoče že na podlagi same laične zaznave ugotoviti, kdo se nahaja na posnetku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065317
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZPP člen 325.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - plačilo preživnine za otroka - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nujno preživljanje otroka - največja korist otroka - otroški dodatek - eksistenčni minimum - nizki dohodki staršev - pavšalne navedbe - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pritožba kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Materialnopravno zmotno je naziranje, da pravni standard ogroženosti otroka v smislu 161. člena DZ ni nujno preživljanje, temveč vprašanje največje otrokove koristi in obveznosti staršev, da zagotavljajo preživljanje otroka. Slednja kriterija se uporabljata pri odločanju o obveznosti plačila preživnine v rednem postopku, medtem ko se v postopku zavarovanja z začasno odredbo upošteva kriterij ogroženosti otroka v smislu 157. člena DZ.
Otroški dodatek se po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine preživnine v rednem postopku ne upošteva, ga je pa treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 157. in 161. člena DZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064308
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 288, 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o prevozu stvari - vračunavanje delnega plačila
S pritožbenimi navedbami pritožnica smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje - dejanska korist - vlaganje v nepremičnino - povračilo stroškov vlaganj - zahtevek za povračilo vlaganj - delitev solastne nepremičnine - posest nepremičnine - uradno prijavljeni naslov - uporaba stanovanja - sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - stranke sodne poravnave - upravljanje otrokovega premoženja - veljavnost sodne poravnave - izpodbojnost sodne poravnave - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo
Ni odločilno, kje ima tožnik prijavljeno stalno bivališče in koliko točno prebiva na prijavljenem prebivališču, koliko pa pri mami. Bistveno je, da ima, kadar sam oziroma njegova starša tako želita, možnost stanovanje uporabljati. Ker tožnik stanovanje (skupaj z mamo) še vedno uporablja, zaradi vlaganj v nepremičnino ni prikrajšan. Sploh pa ne v korist toženke, ki sadov njegovih vlaganj ni nikoli koristila, saj v predmetnem stanovanju ni živela ali ga kako drugače koristila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00064572
OZ člen 158.. URS člen 22.. ZPP člen 337, 451, 452, 453, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - oprava naroka na zahtevo strank - dokazni predlog za zaslišanje priče - enako varstvo pravic - pritožbena novota - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov - zavarovanje odgovornosti - odgovornost imetnika domače živali - odgovornost zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega jamstva
Zahteva za opravo naroka v postopkih v sporu majhne vrednosti mora biti podana izrecno, o tem se je v sodni praksi že oblikovalo ustaljeno stališče.
URS člen 37, 37/2. ZKP člen 16, 16/2, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/2, 45, 45/2.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokazi, pridobljeni v tujini - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - dopustnost posega v ustavno pravico - odločba sodišča - tuja sodna odločba - vloga državnega tožilca
Sodna odločba tuje države je odločilna za presojo dopustnosti posega v zasebno tajnost in za ugotovitev, da ravnanje tuje države ni bilo v nasprotju s 37. členom Ustave RS.
gospodarski spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nujne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - podpis pravne osebe - zakoniti zastopnik pravne osebe - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Po 335. členu ZPP je med nujnimi sestavinami pritožbe tudi podpis pritožnika. Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna. Kadar je pravdna stranka pravna oseba, jo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik. Podpis pravne osebe sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis.