KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064062
KZ-1 člen 20, 20/2, 38, 38/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 358, 358-3.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ocena dokazov - ugotovitev dejstev - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - odločilno dejstvo - nastanek škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - izrek oprostilne sodbe
Prvostopenjsko sodišče je posamična relevantna dejstva ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče pa je na podlagi drugačne presoje le-teh glede obstoja odločilnega dejstva ugotovilo, da škoda, ki se zatrjuje v obtožbenem aktu, na katerega opis je sodišče vezano, ni izkazana, s čimer pa tudi ne, da si je družba E. d. o. o. pridobila protipravno premoženjsko korist, kar vse kaže na izostanek potrebnega dokaznega standarda prepričanja o obstoju obarvanega naklepa za storitev očitanega kaznivega dejanja na strani obtoženih A. A. in B. B. Ob izostanku ugotovljene škode Splošne bolnišnice X. kot znaka kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1 po obtožbenem očitku kot izhaja iz dokaznega postopka tudi družba E. d. o. o. ni mogla pridobiti protipravne premoženjske koristi; ob tem obtoženima C. C. in D. D. iz razloga akcesornosti udeležbe ni mogoče očitati pomoči pri kaznivem dejanju po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1, zato pa tudi ne obtoženi pravni osebi odgovornosti za očitano kaznivo dejanje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.. ZVPSBNO člen 2.. ZPP člen 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - oškodovanci v kazenskem postopku - pravica do odškodnine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
ZVPSBNO sicer pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja priznava tudi oškodovancem v kazenskem postopku, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je ta pravica povezana s civilnim vidikom njihove udeležbe v kazenskem postopku, torej z vloženim premoženjskopravnim zahtevkom. Pravilno je izhajalo iz vsebine 6. člena EKČP in 23. člena Ustave.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - dopustnost pritožbe zoper sklep - s sklepom končan postopek - stranska intervencija - sklep o zavrnitvi intervencije - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena - nedovoljenost posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - napačen pravni pouk
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
V skladu s 23. členom ZPND sodišče izvrši denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Slednja lahko znaša največ do 10.000,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sedanji družbeniki in nekdanji družbenik niso osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo o vpisu spremembe družbenika prizadet.
Sporno vprašanje zakonitega zastopanja in zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa o imenovanju A. A. ni razlog, od katerega bi bila odvisna odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register. Od tega je bila zgolj odvisna pravica do vložitve pravnega sredstva.
Očitno je torej, da je sodišče prve stopnje zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 (glede katerega s strani državnega tožilstva obdolženec ni preganjan), z dejanskim opisom kaznivega dejanja pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo, gradilo na sklepu o preiskavi, ki je bil kasneje razveljavljen in na pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, v katerih pa se ne obravnava takšno kaznivo dejanje, ki je opisano v zahtevi za preiskavo.
Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna.
Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
Pri intervenciji je bistvena ločenost subjektov, stranke in intervenienta, ne kdo je pravilni zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke, ki želi biti hkrati intervenient.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe o leasingu - razlaga pogodb - splošni pogoji - vračunavanje plačil
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se cit. določba Splošnih pogojev nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih pogodbah, ki so še veljavne, leasingojemalec pa prostovoljno plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedena določba ne velja za primer, ko je ena od (več) pogodb odpovedana oz. razvezana. Če naj bi za sklenjene in (še) veljavne pogodbe ter za že razvezane pogodbe veljal isti režim, bi to moralo biti v Splošnih pogojih jasno navedeno. Besedilo cit. določbe ne nudi opore za razlago pritožnice, ki bi vodila v enačenje veljavnih pogodb z razvezanimi pogodbenimi razmerji. Sporno določilo Splošnih pogojev je po presoji pritožbenega sodišča jasno, zato besedne (jezikovne) razlage ne gre prestopiti. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določilo uporabi tako, kot se glasi.
Tožene stranke, ki je odstopila od podjemne pogodbe zaradi neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve (delno izgrajen nadstrešek je bil po novem izvajalcu zaradi slabe gradnje povsem odstranjen in tako tožena stranka od gradnje ni imela nobene koristi) pa v primeru, da od take gradnje nima nobene koristi, zaradi odstopa od pogodbe na podlagi 648. člena OZ v zvezi s splošno določbo o učinkih razveze pogodbe zaradi neizpolnitve v primeru odstopa od pogodbe (111. člen OZ), ne gre plačilno obremeniti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalidnost - poklicna bolezen - izvedensko mnenje
Bistveno je, da je tožnikovo zdravstveno stanje, kot je bilo ugotovljeno ob osebnem pregledu, obstajalo tudi v spornem obdobju. Takšno stanje rok pa utemeljuje začasno nezmožnost za delo tako po pogodbi o delu, ki jo ima sklenjeno, kot tudi za delo, pri katerem bi bile upoštevane omejitve, kot so razvidne iz dokončne odločbe ZPIZ.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
stvarna pristojnost - poklicno zavarovanje - delovni spor
Prvenstveno gre za spor med delavcem in delodajalcem, pa čeprav se vsebina spora veže na pravico do poklicne pokojnine, kot pravico iz socialnega področja.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-1, 46. ZUPJS člen 34, 34/1. ZUP člen 147, 147/1, 147/2.
pravice iz socialnega varstva - denarna socialna pomoč - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predhodno vprašanje - naknadna vzpostavitev delovnega razmerja
Ker je bilo v delovnem sporu v času tega sodno socialnega spora s sodno poravnavo že vzpostavljeno delovno razmerje za obdobje od 20. 9. 2021 do 19. 3. 2022 in za navedeno obdobje obračunano nadomestilo plače in odvedeni davki in prispevki, tožnik v istem obdobju ne more biti upravičen tudi do denarne socialne pomoči.
ZUPJS člen 9, 10, 10/1, 10/1-1, 10/2, 10/2-1, 11, 11-3. DZ člen 85.
državna štipendija - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - specialni predpis
Sodišče je pravilno zavzelo stališče, da predstavljajo določila ZUPJS pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v razmerju do DZ, lex specialis. ZUPJS sam določa, katere osebe se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja in ne odkazuje na DZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071099
ZPP člen 212, 286a, 286a/4, 337, 337/1. ZGD-1 člen 52, 52/3, 512, 513.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odgovor na pripravljalno vlogo - rok za odgovor - hiter postopek - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - razlogi za zavrnitev - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - nedovoljene pritožbene novote - zloraba pravice
Pravica družbenika do informacij in vpogleda se lahko omeji le, če obstajajo subjektivni in objektivni razlogi za zavrnitev družbenikove zahteve. Subjektivni razlogi so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten. Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah je na družbi.
Sklicevanje nasprotne udeleženke na hipotetično možnost uporabe pridobljenih informacij za konkurenčno dejavnost standarda konkretnega obstoja nevarnosti ne dosega.
Predlagatelj ni dolžan posebej utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje pravice do informacije, temveč zadošča, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063919
SPZ člen 115, 116, 116/1. SZ-1 člen 20, 21, 32, 182, 182/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - ključ delitve stroškov - dogovor o ključu delitve - trditveno in dokazno breme - stroški postopka - delni uspeh - delni umik - izvršilni stroški
Ključe delitve posameznih stroškov med etažne lastnike upoštevajoč površine posameznih delov, skupnih delov in posebnih skupnih delov določijo etažni lastniki v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij in ne upravnik. Upravnik je pri delitvi stroškov zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni lastniki. Če se etažni lastniki ne uspejo dogovoriti o ključih za delitev stroškov in skleniti pogodbe o medsebojnih razmerjih se do njene sklenitve solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Vsak etažni lastnik ali upravnik pa lahko v takšnem primeru predlaga, da pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki nadomesti odločba sodišča v nepravdnem postopku.
Upravnik nima pravice, da bi samostojno spremenil voljo etažnih lastnikov ali pravnomočne odločbe sodišča, saj je zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni latniki v Pogodbi o medsebojnih razmerjih oziroma kar je določilo (nepravdno) sodišče.
Ob obstoju instituta ugotovitvene tožbe ni potrebe po konstruktu tožbenega zahtevka, s katerim bi se toženca sililo v podajo izjave volje, s katero prizna obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja. Takšen tožbeni zahtevek je treba obravnavati kot ugotovitveni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja, v konkretnem primeru kot zahtevek, da sodišče ugotovi, da druga toženka nima pravice do zneska iz bančne garancije.
V obravnavani zadevi je cilj, ki ga tožeča stranka zasleduje z vložitvijo ugotovitvene tožbe, preprečiti, da bi prva toženka drugi toženki na njeno zahtevo za unovčenje bančne garancije z dne 17. 4. 2013 izplačala znesek iz bančne garancije. Isti cilj bi lahko tožeča stranka dosegla z dajatveno tožbo, s katero bi zahtevala, da se prvi toženki prepove, da drugi toženki izplača znesek iz bančne garancije. Ker ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ki jo je vložila.
kupoprodajna pogodba - najemna pogodba - ara - škoda
Šlo je torej za dogovor med pravdnima strankama, da polog (ara) za nakup vozila, šteje tudi kot varščina po sklenjeni najemni pogodbi od 6.4.2018 do 6.8.2018. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.