OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 212, 216, 216/1, 254, 254/3.
jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - popolnost izvedenskega mnenja - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - določitev višine po prostem preudarku
Sodišče druge stopnje poudarja, da možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore (212. člen ZPP). Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
odškodninski zahtevek - zamudna sodba - jamčevanje za stvarne napake - stvarna napaka nepremičnine - običajna raba stvari - hrup - povrnitev premoženjske škode - povrnitev nepremoženjske škode - refleksna škoda - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - tek zamudnih obresti
Zmotno je pritožbeno zatrjevanje, da so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju s predloženimi dokazi in da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah s Tehnično smernico TSG-1-005:2012. To je dokument, ki je namenjen določitvi pogojev za projektiranje in presoji skladnosti gradnje. Nikakor pa ne pomeni, da merila, ki jih določa tehnična smernica, odgovarjajo na vprašanje ali ima stavba stvarne napake, ki jih v tožbi zatrjuje tožnica. Takšni upravni predpisi o dovoljenih količinah emisij so lahko orientacija, vendar sodišče pri presoji omenjenega standarda nanje ni vezano. V obravnavani zadevi sicer ne gre za emisije, ampak tožnica uveljavlja jamčevanje za stvarne napake, pri čemer je s predloženim cenitvenim elaboratom izkazala, da je zaradi v tožbi uveljavljane stvarne napake vrednost tožničinega stanovanja za 30.000 EUR nižja. Prav tako je elaborat meritev potrdil, da je v tožničinem stanovanju, še posebej v spalnem delu, prisoten hrup. Ta hrup res ne presega mejnih vrednosti iz tehnične smernice, a upoštevaje cenitveni elaborat vseeno predstavlja razlog za stvarno napako stanovanja, ki je posledično vredno manj, kot bi bilo brez nje. To namreč nima lastnosti za njegovo normalno uporabo, kar pomeni, da gre za primer iz 1. točke 459. člena OZ. Ne gre za upravni postopek, v katerem bi tožnica dokazovala, da stanovanje ne izpolnjuje pogojev za uporabno dovoljenje, ampak gre za pravdo, v kateri tožnica trdi, da stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo – običajna raba pa vsekakor pomeni tudi miren spanec in počitek brez nepotrebnega hrupa.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da stvarna napaka, katere posledica so hrup in vibracije, ki so moteče zlasti v času nočnega počitka, vpliva na kakovost tožničinega življenja in na njeno zdravje v zadostni meri, da utemeljuje prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Gre namreč za precej intenziven poseg, katerega posledice so lahko zelo hude.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalidnost - poklicna bolezen - izvedensko mnenje
Bistveno je, da je tožnikovo zdravstveno stanje, kot je bilo ugotovljeno ob osebnem pregledu, obstajalo tudi v spornem obdobju. Takšno stanje rok pa utemeljuje začasno nezmožnost za delo tako po pogodbi o delu, ki jo ima sklenjeno, kot tudi za delo, pri katerem bi bile upoštevane omejitve, kot so razvidne iz dokončne odločbe ZPIZ.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065430
ZVEtL-1 člen 18, 24. ZNP člen 33, 33/2, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - drvarnica - pritiklina - funkcionalna celota - denacionalizacija - hodnik - posebni skupni del - splošni skupni del - pridobitev lastninske pravice - izkaz verjetnosti - prepozna dopolnitev pritožbe
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj za to določa milejše pogoje, kot jih predpisuje ZZK.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Zato pravnomočna odločba v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni materialno, temveč le formalno pravnomočna.
Skupni hodnik ne more biti predmet samostojne (so)lastinske pravice.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševne motnje - blodnjavost - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - prisilen ukrep - pravica do svobode - zdravila - druge oblike zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec psihiater - časovna omejitev trajanja ukrepov - poseg v ustavne pravice posameznika - ustrezna obrazloženost
Nasprotna udeleženka v psihotičnem stanju povzroča hujšo premoženjsko škodo in ogroža svoje zdravje in življenje, saj je v tem stanju hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Izkazano pa je tudi, da zaradi prividov (npr. mrtvega očeta) in vohanja plina, ki ga nima, večkrat kliče policijo.
Zamujena vloga z dne 28. 2. 2022 glede na njeno vsebino ne predstavlja obrazložene vloge iz 16. tarifne št. OT. Gre za kratek zamujen dopis, za katerega je na podlagi 43. tarifne št. OT mogoče priznati največ 20 točk.
Ob obstoju instituta ugotovitvene tožbe ni potrebe po konstruktu tožbenega zahtevka, s katerim bi se toženca sililo v podajo izjave volje, s katero prizna obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja. Takšen tožbeni zahtevek je treba obravnavati kot ugotovitveni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja, v konkretnem primeru kot zahtevek, da sodišče ugotovi, da druga toženka nima pravice do zneska iz bančne garancije.
V obravnavani zadevi je cilj, ki ga tožeča stranka zasleduje z vložitvijo ugotovitvene tožbe, preprečiti, da bi prva toženka drugi toženki na njeno zahtevo za unovčenje bančne garancije z dne 17. 4. 2013 izplačala znesek iz bančne garancije. Isti cilj bi lahko tožeča stranka dosegla z dajatveno tožbo, s katero bi zahtevala, da se prvi toženki prepove, da drugi toženki izplača znesek iz bančne garancije. Ker ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ki jo je vložila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071100
ZPP člen 154. ZGD-1 člen 52, 52/3.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - stroški predlagatelja - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.