davek na vodna plovila - dodatni davek od plovil - namen uporabe - opravljanje registrirane dejavnosti - zasebni namen
V zadevi ni sporna sama višina obdavčitve niti ugotovitve glede predmeta obdavčitve, temveč je sporen namen uporabe predmetnega plovila in sicer ali se uporablja za opravljanje registrirane dejavnosti ali pa za zasebne namene. Po 4. členu ZDVP je davčni zavezanec lastnik plovila, ki je kot tak evidentiran v davčni evidenci iz 9. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je finančni organ po uradni dolžnosti ugotovil davčno obveznost za sporno obdobje. Ugotovitev davčne obveznosti izhaja iz podatkov konkretnega vodnega plovila (dolžina predmetnega plovila je 13,40 metrov in ima 36,8 kilovatov moči), kot seštevek splošnega dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaša na dolžino plovila in dela obveznosti, ki se nanaša na moč pogona plovila.
ZDavP-2 člen 146, 156, 157, 157/5, 159, 160. ZBPP člen 46.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova – sodne odločbe ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku izvršbe zato dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Tožnik zato z ugovori, s katerimi ugovarja obstoju kakršnegakoli dolga do Republike Slovenije in s tem (posredno) tudi obveznosti, ki izhaja iz sodne odločbe, ne more uspeti.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva - akontacija dohodnine - drugi dohodki - darilo
Davčni organ je v postopku nesporno ugotovil, da so bila sredstva na tožnikov račun nakazana z računa pravne osebe, to pa pomeni, da jih ni prejel od očeta. Ne glede na dejstvo, da je bil za poslovanje z računom pravne osebe pooblaščen tudi A.A., nakazila s tega računa pomenijo nakazilo pravne in ne fizične osebe. Vse bančne transakcije za pravno osebo mora sicer opraviti fizična oseba, ki je na banki pooblaščena za razpolaganje s sredstvi, kar pa ne pomeni, da transakcije opravlja v svojem imenu. A.A. je nakazila na osebni račun tožnika opravil za račun pravne osebe in jih v tem kontekstu nikakor ni mogoče šteti za njegovo darilo.
davčna izvršba - obročno plačilo dolga - ponovna vloga za obročno plačilo dolga - zavrženje vloge
V konkretnem primeru je bilo o enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi že odločeno. Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog izpolnjuje, kar pa, glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
ZDavP-2 člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 36.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - opravljanje storitev - odvisno pogodbeno razmerje - samostojni podjetnik - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Za kvalificirano podjetniško dejavnost je odločilno, da se opravlja trajno in ne priložnostno, da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo nato tudi samostojno opravlja. Pri tem pa uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Omenjenih relevantnih okoliščin pa tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje. Dohodkov doseženih na podlagi sklenjenih spornih pogodb tako tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. oziroma 36. členu ZDoh-2.
Okoliščine, ki so privedle do sklepanja spornih pogodb po mnenju sodišča niso bistvene za obdavčitev, saj je naloga davčnega organa, da v zadevi odloči v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi. Ti pa v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 določajo, da se vzpostavljena razmerja oziroma opravljena izplačila presoja po vsebini in ne na podlagi formalne opredelitve poslovnih dogodkov. Prav tako davčni organ s svojo odločitvijo v veljavnost sklenjenih medsebojnih razmerjih ne posega. Dohodke je pravilno obravnaval v skladu s pravo naravo prejemkov in jih ovrednotil kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
ZDoh-2 člen 35, 36, 46. ZDavP-2 člen 74. ZZDej člen 3. ZZDrS člen 65.
davki od dohodkov fizičnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - odvisno pogodbeno razmerje - navidezni pravni posel
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja, da bi šlo pri obravnavanih storitvah zdravnikov za neodvisno, samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2. Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne opredeljuje, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti v ZGD. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter, da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine kot je navedba firme (s.p., d.o.o. ali zavod) oziroma vpis v ustrezen register pa po presoji sodišča same po sebi opravljanja podjetniške oziroma poklicne dejavnosti še ne izkazujejo. Pomemben je način, na katerega se dejavnost opravlja. Okoliščin, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje zdravstvenih storitev po sklenjenih Pogodbah o poslovnem sodelovanju, pa v konkretnem primeru ni zaslediti, niti jih tožnik v tožbi konkretno ne zatrjuje.
Sklenitev podjemne pogodbe za opravljanje zdravniške službe med javnim zdravstvenim zavodom in zdravnikom, ki je pri njem v delovnem razmerju, je dopustna le v primeru, če po tej pogodbi izvaja (druge) zdravstvene storitve, ki niso zajete v okviru del in nalog, ki so določene v pogodbi o zaposlitvi, kar je logično glede na določbe ZZDej o delavnem času zdravnikov oziroma o delu preko polnega delovnega časa, ki je ob doseženi zakonski omejitvi pogojeno s soglasjem zdravnika in kar potrjuje tudi kasnejša sprememba ZZdrS in ZZDej.
davčni dolg - odpust dolga - status dolžnika - relevantno obdobje - socialni transferji
Tožničina vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa dolžnika po ZPIUOD. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica v relevantnem obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 ni bila prejemnica oziroma upravičenka do navedenih socialnih transferjev.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - vlaganja v nepremičnino - metoda indirektnega ugotavljanja dohodkov - dokazovanje
Davčni organ je v ponovnem postopku ugotovitveni postopek dopolnil v skladu z napotki sodbe z dne 21. 1. 2014 in v zapisniku ugotovljeno vrednost vlaganj v nepremičnino utemeljil z obširnimi dejanskimi ugotovitvami. Tožnica, kot že navedeno, pripomb na zapisniške ugotovitve ni podala. Zato pritožbeni organ navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, tudi v tem delu kot nedopustnih utemeljeno ne obravnava. Ugotovitev, da tožnica za svoje navedbe ni predložila (ali predlagala) nobenih dokazov, ni sporna. Zato tožnica, ki navedenih trditev tudi v upravnem sporu ne dokazuje, ne more biti uspešna.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Iz določb ZPIZ-1 izhaja, da se postopki za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Vendar pa za tak primer v predmetni zadevi ne gre. Ker gre za odločanje o tožničini vlogi z dne 30. 10. 2015, dani v času sedaj veljavnega zakona, izpodbijana odločitev temelji pravilno na določbah tega zakona, to je ZPIZ-2.
ZDavP-2 člen 326. ZDoh-2 člen 97. ZUP člen 147, 147/3.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - vrednost nepremičnine ob prodaji - znižanje davčne osnove - predhodno vprašanje
Vprašanje dosežene izgube pri prodaji spornega stanovanja tožnika v letu 2013 je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni upravni zadevi. Zato gre v tem smislu pri omenjenem vprašanju za predhodno vprašanje. Glede slednjega pa tretji odstavek 147. člena ZUP določa, da če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je upravi organ na ta posamični akt vezan.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - olajšava za vzdrževane družinske člane
Tožnik ni vložil napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. 2012, kar bi moral storiti glede na šesti odstavek 267. člena ZDavP-2. Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane je tožnik prvič uveljavljal šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Glede slednjega pa je, upoštevaje 271. člen ZDavP-2, prekludiran.
V javnem razpisu je bilo izrecno navedeno, da mora biti ponudba izdelana v skladu z javnim razpisom. Javni razpis obsega natančna navodila za izdelavo ponudbe ter določa dokazila za dokazovanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in obrazec ponudbe. Izjave tožnika s pojasnili zakaj določenih dokazil ni mogel predložiti ne morejo nadomestiti zahtevanih dokazil v ponudbi, oziroma ne predstavljajo pravilne nadomestitve dokazil. Samo ponudba, ki izpolnjuje vse predpisane sestavine iz javnega razpisa se šteje za popolno ponudbo in le kot taka omogoča njeno nadaljnjo vsebinsko presojo. Ker tožnik ponudbe ni dopolnil v skladu s pozivom, je tožena stranka pravilno štela, da je tožnikove ponudba nepopolna, in je zato tožnikovo ponudbo skladno z določbo IX. točke javnega razpisa, utemeljeno zavrgla.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 241.
carina - vračila uvoznih dajatev - obresti - uporaba materialnega predpisa - uporaba specialnega predpisa
V navedeni zadevi je potrebno kot materialni predpis pri izračunu obresti upoštevati specialni predpis, ki velja za carinske in uvozne dajatve, to pa je v danem primeru CZS. 15. V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, da odločba, s katero je bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku za povračilo, ne bi bila izvršena v roku treh mesecev po njenem sprejetju. Pač pa gre za situacijo, ko obresti predvidevajo nacionalne določbe.
trošarina - vračilo trošarine - rok za uveljavljanje vračila trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - zamuda roka - materialni prekluzivni rok
Tožnik je v predmetni zadevi vložil mesečni zahtevek za vračilo trošarine, za mesec december 2014, ki bi ga moral vložiti do 31. 1. 2015. Rok iz četrtega odstavka 54č. člena ZTro materialni prekluzivni rok, zaradi česar podaljševanje takega materialnega roka ni dovoljeno. Tega roka tako s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče podaljšati. Res je, da prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh ni omenjal tožnikove izjave z dne 3. 2. 2014 (izjava v zvezi z zamudo roka, v kateri se je skliceval na zdravstvene razloge) in se tako do nje ni opredelil. Vendar pa omenjena pomanjkljivost ne vpliva na sicer pravilno odločitev, pri čemer pa je pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega organa dopolnil drugostopenjski organ.
V konkretnem primeru je plačilni nalog postal pravnomočen 30. 10. 2007. S tem datumom je skladno s prvim odstavkom 44. člena ZP-1 začel teči zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije. Tožnici je bil predhodno, to je 23. 6. 2009, izdan sklep o davčni izvršbi, kar pomeni, da se je izvršba začela znotraj predpisanega zastaralnega roka. Decembra 2011 je bila terjatev prijavljena v postopek osebnega stečaja, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, dne 5. 3. 2015 pa je bil izdan izpodbijani sklep. Glede na navedeno do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi na podlagi 125. oziroma 126. člena ZDavP-2 še ni potekel rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe.
ZUP člen 213. ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZUS-1 člen 64, 64/3.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev postopka odmere davka - stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - akcesorni zahtevek
V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani. Z izdajo sodbe so odpravljeni tudi drugi akti, izdani v postopku odločanja o isti upravni stvari, če je sodišče presojalo in odpravilo izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji upravnega odločanja. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek, pa v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari.
ZDavP-2 člen 101, 102, 103, 110, 110/1. ZUP člen 214.
odpis davčnega dolga - odpis davčnega dolga iz naslova primerkov za zdravstveno zavarovanje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, izpodbijani upravni akt pa je tako pomanjkljiv, da ga ni mogoče preizkusiti. Niti iz sklepa o zavrženju niti iz odločbe o zavrnitvi tožnikove zahteve ni razvidna višina davčnega dolga iz različnih naslovov, ki bi bili podprti z dokazili v upravnih spisih, iz katerih bi lahko sodišče preizkusilo pravilnost odločitve finančnega organa po posameznih vrstah prispevkov. Zgolj navajanje pravne podlage brez ugotovljenega dejanskega stanja pa ne more biti predmet posamičnega upravnega akta, katerega pravilnost se preizkuša v tem upravnem sporu.
ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 138. ZUP člen 169, 171. ZDS-1 člen 18.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - odvetnik - pregled poslovne dokumentacije - sodelovalna dolžnost zavezanca za davek - davčna osnova
Davčni inšpektor ima v določbah 138. člena ZDavP-2 in 18. člena ZDS-1 pooblastilo za vstop v poslovne prostore in pregled poslovne dokumentacije. Neutemeljeno je zato tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdv in ZKP glede hišne preiskave. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi uradni osebi pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora opravljali kakršna koli preiskovalna dejanja, zato po mnenju sodišča posebna odločba sodišča ni bila potrebna. Davčni organ je od tožnika zahteval predložitev poslovne dokumentacije, ki je pomembna za obdavčenje, zato po mnenju sodišča v pravico do zaupnosti med odvetnikom in njegove stranke ni bilo poseženo. V zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko se namreč ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek.
Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Uporaba SRS je torej obvezna in velja za vse gospodarske subjekte, tudi za tiste, ki opravljajo dejavnost odvetništva. Skladno z računovodskimi standardi se prihodki in odhodki upoštevajo v skladu s temeljno računovodsko predpostavko strogega upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov, kar pomeni, da se poslovni dogodek pripozna takrat, ko se pojavi, in ne šele ob plačilu. Odhodki pa se pripoznajo na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov.
ZDoh-2 člen 35, 35/3, 36, 46, 124, 124/1. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - odvisno pogodbeno razmerje - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba - dopolnilna dejavnost - nadurno delo - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz dejavnosti
Za dohodek iz dejavnosti se šteje zgolj dohodek, kot je opredeljen v 46. členu ZDoh-2, to je dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti. Kar po razlagi predlagatelja zakona pomeni, da se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, šteje zgolj dohodek, dosežen s trajnim, neodvisnim opravljanjem ekonomske aktivnosti, medtem ko se vsi drugi dohodki iz posameznih poslov, ki niso del takšne trajne in neodvisne ekonomske aktivnosti ali v zvezi s takšno aktivnostjo, obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve.
Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne definira, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena ZGO-1. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine, pa čeprav objektivne, kot je navedba firme samostojnega podjetnika oziroma vpis v ustrezen register, same po sebi opravljanja podjetniške oziroma poklicne dejavnosti še ne izkazujejo. Pomemben je način, na katerega se dejavnost opravlja.
Nesporno je ugotovljeno, da je bilo delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o strokovnem sodelovanju in po Podjemnih pogodbah opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja. Po drugi strani pa je, iz že navedenih razlogov, iz katerih je pogodbeno razmerje po sklenjenih pogodbah šteti za odvisno, izplačila za delo, ki so ga opravili zdravniki, ki s tožečo stranko niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno obravnaval kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
ZZDej člen 3, 35. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/3, 35/3-2, 36, 37, 46. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - delovni čas - nadurno delo - dodatno izplačilo plače - odvisno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Ni spora o zdravstvenih storitvah, ki so se na podlagi sklenjenih pogodb opravljale, pa tudi ne o tem, da so se storitve opravljale v prostorih tožeče stranke, z njenimi sredstvi, po njenih navodilih oziroma pod njenim nadzorom. Kar vse, tudi po presoji sodišča, enako kot meni davčni organ, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2, in ki vključuje tako delovno razmerje iz 1. točke kot tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitve, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic in odgovornosti fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo (2. točka tretjega odstavka 35. člena).
S tem ko tožeča stranka pojasnjuje razloge, ki so privedli do sklepanja Pogodb o opravljanju zdravniških storitev (pomanjkanje zdravnikov in zdravniki niso želeli podpisati soglasij za dodatno opravljanje zdravstvenih storitev) pritrdi ugotovitvam davčnega organa prve stopnje o tem, da je bil pravi namen pogodb ta, da se izognejo zakonskim omejitvam – tako davčnim kot tistim, ki se nanašajo na plačilo za nadurno delo (zmanjšanje dodatkov za dežurstva, nadurno delo, nočno in praznično delo zdravnikov po ZSPJS), ter da so bile v tem pogledu pogodbe dejansko „navidezne“, saj je bil njihov pravi namen doseči višje plačilo za nadurno delo in hkrati doseči čim ugodnejšo obdavčitev. Delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, je bilo enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o opravljanju zdravstvenih storitev opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja.