ZDDPO-1 člen 11. ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 68.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - računi - neverodostojna knjigovodska listina - davčno nepriznani odhodki - ponovljeni postopek
Razlogi za odpravo odločbe v I. točki izreka po nadzorstveni pravici so drugačni kot so stališča, ki jih je zavzelo sodišče v sodbi, s katero je odpravilo prvo prvostopno odločbo z dne 12. 11. 2008 v zvezi z odločbo druge stopnje in ki jim je sicer pravilno in v skladu z določbami 64. člena ZUS-1, po katerih je v primeru ugoditve tožbi in odprave izpodbijanega upravnega akta pri izdaji novega upravnega akta pristojni upravni organ vezan na pravno mnenje in stališča, ki jih je v sodbi zavzelo sodišče, sledil prvostopni organ, ko je v zadevi ponovno odločil. Pri čemer je logično, da pravno mnenje in stališča, ki jih je zavzelo sodišče, zavezujejo tako prvostopni organ kot tudi drugostopni organ, ko odloča o pritožbi zoper odločbo, izdano v ponovljenem postopku.
Za izpodbijano odločitev je bistveno, da je poslovni delež in s tem predmet zavarovanja v lasti tožnika. V tem pogledu pa iz spisov sledi, da je tožnik poslovni delež (99%) družbe odsvojil s pogodbo, sklenjeno 26. 11. 2014 in torej pred uveljavitvijo spremembe ZGD-1 (8. 8. 2015), s katero je kot pogoj za odsvojitev deleža v družbi poleg notarskega zapisa sklenjene pogodbe, ki je bil v konkretnem primeru opravljen, predpisan tudi vpis spremembe lastništva poslovnega deleža v pristojni register. Enako pravno in dejansko stanje je obstajalo tudi še ob izdaji izpodbijanega sklepa (7. 4. 2015). Pritožbeni razlog, s katerim je tožnik uveljavljal, da ni več lastnik poslovnega deleža, pa ni (bil) neupošteven, saj je obstajal že v času odločanja na prvi stopnji in ga v postopku izdaje sklepa, ki je tekel uradoma in brez udeležbe tožnika, tožnik upravičeno ni mogel navesti.
v predmetni zadevi, ki se nanaša na carinske in uvozne dajatve, je treba kot materialni predpis upoštevati CZS, ki v drugem odstavku 241. člena določa, da je treba znesek teh obresti izračunati tako, da ustreza znesku, ki bi se za ta namen zahteval na nacionalnem denarnem in kapitalskem trgu.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - obrazložitev odločbe - enako varstvo pravic
Ne glede na to, da je ocenjevanje strokovno opravilo, mora biti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V okvir te pravice sodi tudi pravica do ustrezno obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, oziroma razloge, zaradi katerih zahtevku ni bilo ugodeno.
Uredba Sveta št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 251, 251-1.
carina - carinska deklaracija - razveljavitev carinske deklaracije - pogoji za razveljavitev - sprostitev blaga v prost promet
Določbo prve točke 66. člena CZ je treba razlagati tako, da je razveljavitev carinskih deklaracij dopustna pred odobritvijo prepustitve, saj za primere, ko je do odobritve prepustitve blaga že prišlo, druga točka 66. člena CZ določa, da je razveljavitev deklaracij dopustna zgolj v primerih, določenih skladno s postopkom odbora. Ker je torej v obravnavanem primeru bila na podlagi deklaracij odobrena prepustitev blaga in je bilo to tudi izneseno iz proste cone, to pomeni, da je pri odločanju o zahtevi tožeče stranke treba izhajati iz 1. točke 251. člena UICZ.
dohodnina od dobička iz kapitala - pobot - znižanje davčne osnove
Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati.
komunalni prispevek - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - zamudne obresti - obračun zamudnih obresti
Ker izvršilnega naslova s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni dopustno izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), davčni organ ugovore, ki se neposredno, oziroma z opisovanjem dogodkov v času pred izdajo izvršilnega naslova, posredno nanašajo na izvršilni naslov, na tej podlagi utemeljeno zavrne kot nedopustne. Sklep o davčni izvršbi se presoja ob upoštevanju dejanskega stanja v času njegove izdaje in ga tudi ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki po 155. členu ZDavP-2 narekujejo ustavitev izvršbe.
Obračun zamudnih obresti ni izvršilni naslov, dolžnik pa ga, drugače od izvršilnega naslova, s pritožbo ne more izpodbijati. Ugovori, ki se nanašajo na navedeni obračun, so po navedenem dopustni, njihova utemeljenost pa se v pritožbenem postopku presoja glede na njihovo vsebino, po potrebi tudi ob udeležbi nasprotne stranke – predlagatelja izvršbe. Sodišče ugotavlja, da v pritožbenem postopku ni bil opravljen preizkus skladnosti obračunanih zamudnih obresti z izvršilnim naslovom oziroma njihove utemeljenosti v izvršilnem naslovu.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - goljufija
Ni potrebno, da bi bila tožniku predhodno ugotovljena kazenska odgovornost, da bi se mu lahko očitala nedobrovernost pri uveljavljanju odbitka vstopnega DDV.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
Zoper tožnika je obstajal veljavni izvršilni naslov, tožnik pa pred vložitvijo predloga za začetek postopka izvršbe svoje obveznosti ni poravnal. Zato predlagatelju izvršbe ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil nastale stroške postopka. Prav tako dejstvo, da je bil kasneje postopek izvršbe ustavljen zaradi umika predlagatelja, ker izvršba ni bila uspešna, ne pomeni, da je predlagatelj neupravičeno predlagal izvršbo. Uvedba izvršbe namreč ni odvisna od dejanskih možnosti za poplačilo obveznosti.
V ZUP je predvidena možnost oprostitve stroškov postopka (člen 122). Na podlagi navedene določbe lahko organ, ki vodi postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine.
dohodnina - odmera dohodnine - ocena davčne osnove - obnova postopka odmere dohodnine - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Kot utemeljeno poudari tožnik, gre pri preizkusu za presojo kvalificiranosti (verjetno izkazanega) razloga za obnovo postopka in s tem za presojo, ali bi v predlogu navedena okoliščina, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne, v obravnavanem primeru odmerne odločbe. Kvalificiranost obnovitvenega razloga se ugotavlja glede na dejansko podlago, na kateri temelji odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka. Kolikor dejanska podlaga odločbe, brez izvedbe ugotovitvenega postopka preizkusa ne omogoča, nova dejstva in dokazi pa so glede na določbe materialnega zakona pravno relevantni, obnove postopka ni dopustno zavrniti.
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške, se v tem postopku ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku.
ZDoh-2 člen 45, 113, 113/5. ZDavP-2 člen 267, 267/6.
dohodnina - posebna davčna olajšava - olajšava za čezmejne delovne migrante - stroški za delo v tujini - rok za uveljavitev olajšave in stroškov - prekluzivni rok
Tožnik je uveljavljal stroške za delo v tujini in posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante šele v samoprijavi, kar pa je po preteku roka za predložitev napovedi. Ker je to storil prepozno, je zamudil rok, ki je materialni, prekluzivni in ga ni mogoče podaljševati. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice. Pravica do davčnih ugodnosti preneha s potekom roka za vložitev davčne napovedi za odmero dohodnine.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
V predmetnem postopku je pravilno ugotovljeno, da je upravni organ o isti zadevi že odločil. Prav tako se pravna podlaga v zadevi ni spremenila, saj gre za davčno izvršbo v obeh primerih. Iz tožbenih trditev pa tudi ne izhaja, da bi tožnik navajal, da se je dejansko stanje v zadevi spremenilo.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila DDV z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico.
Da se skladno z zakonsko ureditvijo o odložitvi davčne izvršbe odloča po uradni dolžnosti, ni spora. A contrario torej tudi ne more biti spora, da se o odložitvi izvršbe na predlog stranke ne odloča. Čim pa je tako, je odločitev v zadevi utemeljena v določbi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri se vloga stranke zavrže, če jo vloži oseba, ki ne more biti stranka, torej oseba, ki za njeno vložitev ni legitimirana. Davčni organ po prejemu pritožbe zoper odmerno odločbo uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno odložiti davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo odložiti, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo odložena, ni treba izdati.
dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - povprečenje - poslovna odločitev
Dohodek je bil izplačan v letu 2013 in se nanaša na daljše obdobje od zgolj enega leta. Kot navaja tožnik, se izplačilo plače nanaša na obdobje od 2007 do 2009, izplačilo regresa pa na obdobje od 2006 do 2009. V letu 2007 je namreč tožnik kot direktor delodajalca sprejel odločitev, da zaradi nelikvidnosti delodajalca, direktor do nadaljnjega ne bo prejemal plače iz naslova opravljanja funkcije direktorja. Sprejeta je bila poslovna odločitev, na podlagi katere je bil v letu 2013 tožniku izplačan dohodek, ni pa bila izdana sodna odločba, na podlagi katere bi prišlo do izplačila omenjenega dohodka. Pogoji iz 120. člena ZDoh-2 za povprečenje dohodka tako niso podani.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Na podlagi določbe 214. členu ZUP, ki se uporablja tudi v postopkih javnih razpisov, mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku.