ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 68, 70, 70/1, 70/1-6, 70/6. ZDavP-2 člen 58.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji - davčni odtegljaj - plačila za storitve osebam v državah z ugodnejšo obdavčitvijo - davčna stopnja - seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo - primernost zakonske ureditve
Če je prejemnik plačila pravna oseba, ki ima sedež ali kraj delovanja poslovodstva v državah, ki se po ZDDPO-2 obravnavajo kot države z ugodno davčno ureditvijo in so objavljene na seznamu, ki ga v skladu z 8. členom ZDDPO-2 objavljata Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije, so plačila za katerokoli storitev osebam v te države obdavčena z davčnim odtegljajem pri viru v Sloveniji. V skladu s trinajstim odstavkom 8. člena ZDDPO-2 imajo storitve, plačane osebam v državah z ugodno davčno ureditvijo, vir v Sloveniji pod pogojem, da plačane storitve bremenijo rezidenta Slovenije ali poslovno enoto nerezidenta in tudi v primeru, ko so storitve samo plačane preko rezidenta Slovenije, ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji. Za določitev vira v Sloveniji torej ni potrebno, da dohodek bremeni rezidenta, kot to skuša prikazati tožeča stranka, temveč je dovolj, da le-ta dohodek izplača.
Že iz načina izpolnitve davčne obveznosti z davčnim odtegljajem, kakršen je predpisan v primerih iz 70. člena ZDDPO-2, urejen pa v določbah 68. člena ZDDPO-2 in ZDavP-2 izhaja, da davek izračuna, odtegne in plača izplačevalec dohodka za račun davčnega zavezanca, ki mu ta dohodek pripada, in da gre torej tudi v obravnavanem primeru za obdavčitev dohodkov prejemnika plačila in ne tožeče stranke.
V skladu z 58. členom ZDavP-2 se plačniku davka davčni odtegljaj odtegne v breme dohodka davčnega zavezanca, v obravnavanem primeru nerezidenta. Če plačnik davka davčnega odtegljaja ne odtegne in ne plača, kot je bilo to v obravnavanem primeru, se mu davčni odtegljaj naloži v plačilo. Ima pa pravico ta znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen. Odhodki, ki so neposredno povezani z obdavčenimi prihodki tožeče stranke, so stroški storitev po prejetih računih nerezidentov (torej bruto dohodek prejemnika) in ne davek, ki ga je tožeča stranka po izpodbijani odločbi dolžna plačati zato, ker je v korist prejemnika dohodka izplačala za davčni odtegljaj nezmanjšani znesek, torej dohodek v bruto znesku.
ZDavP-2 člen 73, 326. ZDoh-2 člen 1, 93, 97, 98, 99, 102.
dohodnina od dobička iz kapitala - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala ob odsvojitvi
V skladu s 73. členom ZDavP-2 lahko davčni organ odločbo izda brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz davčne napovedi oziroma vloge stranke popolni in pravilni ter jim sledi, ali pa če sam lahko pridobi uradne podatke, ki so pomembni za odločanje in zaslišanje stranke ni potrebno. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je davčni organ sledil podatkom davčnega zavezanca in jih preveril preko uradnih evidenc.
ZDoh-2 člen 6, 6/1, 6/1-5. Sporazum med Republiko Slovenijo in Češko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 25.
davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-1 - središče osebnih in ekonomskih interesov
S tem, ko je davčni organ presojal rezidentski status tožnika kot rezidenta Republike Slovenije, pri tem pa ni uporabil določb ZDoh-2, pač pa Konvencijo med Republiko Slovenijo in Češko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje, je napačno uporabil materialno pravo. Rezidentski status se za namene Konvencije ne sme določiti v naprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 še pred uveljavljanjem pravic iz Konvencije v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki tako, da bi ta pravnomočna odločitev onemogočila nadaljnjo uveljavljanje pravic davčnega zavezanca. Pravice po Konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan. Če bi namreč obe državi pogodbenici davčnega zavezanca šteli za svojega rezidenta po nacionalnih predpisih, mora uporaba prelomnih pravil Konvencije zgolj za namen uporabe Konvencije pripeljati do rezidentstva le ene države. Le na tak način je možno odpraviti dvojno obdavčitev.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1, 81, 82. ZUP člen 214.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek - subjektivni element - obrazložitev odločbe
Davčni organ ni izvedel dokazne ocene vseh objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tako je po mnenju sodišča izpodbijana odločba ostala v ključnem delu pomanjkljivo obrazložena.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - drugi dohodki - dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje
Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja je namenjena izplačevanju pokojninske rente in s tem zagotavljanju ustreznega ekonomskega položaja zavezanca po upokojitvi. Ta se spodbuja z ugodnejšim načinom obdavčitve pokojnin oziroma pokojninskih rent na način, ki ga omenja že drugostopni organ v svoji odločbi in ki pomeni izjemo od siceršnjega pravila, da se kot prejemek obdavči celoten dosežen dohodek. Predčasno izplačilo odkupne vrednosti ne sledi namenu opravljenih plačil, zato ni podlage za odstopanje od siceršnjih pravil, ki veljajo za obdavčitev. Odločitev, da se mu sredstva izplačajo predčasno in v enkratnem znesku, je izključno na strani zavezanca. To pa pomeni, da se je v konkretnem primeru tožnik sam odpovedal ugodnostim, ki mu jih v primeru namenske porabe sredstev daje zakon.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
Ker je tožnik vložil tožbo in o zadevi še ni odločeno pravnomočno, je potrebno v skladu z določbami ZUstS pri odločanju o tožbi upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-168/15-9 z dne 23. 3. 2016, s katero je odločeno, da se tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 razveljavi, kolikor kot osnovo za davek na promet z nepremičninami določa 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnine. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ni več podlage za to, da se v odmernem postopku ugotavlja posplošena tržna vrednost nepremičnine sploh, s tem pa v konkretnem primeru tudi ni podlage za to, da se (smiselno) kot davčna osnova upošteva ocenjena tržna vrednost nepremičnine iz cenitve, ki jo je tožnik predložil v odmernem postopku.
ZUP člen 248, 248/3, 251, 251/1. ZUS-1 člen 64, 64/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje začetih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih - točkovanje vloge - vpliv projekta na okolje
Toženka je za svojo ugotovitev, da sta bili sporni listini predloženi šele v pritožbenem postopku, zaradi česar ju ni mogoče upoštevati pri oceni projekta, navedla jasne in logične razloge ter se pri tem oprla na podatke v upravnem spisu, s čimer je po presoji sodišča v celoti sledila stališčem, ki izhajajo iz sodbe I U 574/2014.
O spremembi odločitve bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi tokratni upravni akt tožniku odrekel kakšno pravico, ki bi mu bila prejšnjikrat priznana, namen obrazložitve v tem pogledu pa je zgolj omogočiti preizkus zakonitosti te odločitve.
davčni inšpekcijski nadzor - opravljanje neregistrirane dejavnosti - DDV - obračun davka - ocena davčne osnove - dokazovanje
V obravnavanem primeru so podani pogoji za pristop davčnega organa k oceni davčne osnove tako po prvi, drugi kot tudi po tretji alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2. Iz dejanskega stanja namreč izhaja, da tožnik ni prijavil obveznosti za obračun in plačilo DDV iz naslova opravljanja neregistrirane dejavnosti preprodaje motornih vozil kot obdavčen promet in tudi ni napovedal svojih dohodkov iz tega naslova, o čemer tudi ni vodil evidenc.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - vračilo davka - razdrtje pogodbe
V konkretnem primeru ni spora o tem, da odločba, s katero bi bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine od dobička iz kapitala, ni bila izdana niti ni bila odpravljena odmerna odločba. Dohodnina torej ostaja plačana na podlagi ustrezne pravne podlage in s tem zakonito. To pa obenem pomeni, da ni podlage za vračilo davka na podlagi 97. člena ZDavP-2. Podlage za vračanje tudi ni, kot pravilno ugotavlja že drugostopni organ, na podlagi drugih določb ZDavP-2 oziroma drugih davčnih predpisov, saj primeri, ko bi bilo možno vračilo davka od dobička iz kapitala v zakonu niso posebej določeni. Analogija z uporabo določb o vračilu davka, ki jih vsebuje Zakon o davku na promet nepremičnin in s tem zakon, ki izrecno ureja drugo vrsto davka, pa po presoji sodišča ni možna.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - odlog izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi vložil pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi in hkrati predlagal odložitev njegove izvršitve do odločitve organa druge stopnje, podrejeno pa prošnjo za odobritev obročnega odplačevanja. Prošnja za odložitev izvršitve citirane odločbe in prošnja za odobritev obročnega plačevanja nista predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet tega upravnega spora. Zato tožnik z ugovori, ki se na izpodbijani sklep o davčni izvršbi ne nanašajo, ne more biti uspešen. Konkretnih ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep pa tožnik ne navaja.
ZDavP-2 člen 79. ZOdvT člen 13. ZUP člen 116. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 27.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - stroški postopka - stroški pravnega zastopanja - priglasitev stroškov
V zvezi s stroški vloge z dne 17. 4. 2014 sodišče enako kot drugostopni davčni organ ugotavlja, da gre za stroške, ki so nastali v zvezi z opravili v postopku pritožbe na odločbo z dne 20. 6. 2013, kar niti ni sporno. Sporna je priglasitev omenjenih stroškov, ki mora biti oziroma bi morala biti opravljena do izdaje odločbe, sicer stranka skladno z določbami ZUP (116. člen) izgubi pravico do povrnitve stroškov. Iz upravnih spisov povsem jasno sledi, da tožeča stranka v vlogi in do izdaje odločbe stroškov ni priglasila. To tudi jasno sledi iz odločbe z dne 17. 9. 2014, v kateri se to izrecno ugotavlja v izreku odločbe. To pa pomeni, da je davčni organ s tem, ko tožeči stranki ni priznal nagrade za posel - stroškov vloge z dne 17. 4. 2014, ravnal pravilno in skladno s predpisi, na katere se sklicuje v izpodbijanem sklepu.
Najnižjega količnika prvostopni organ v obrazložitvi odločbe res ne pojasni. Zato pa pojasni njegovo uporabo drugostopni organ v svoji odločbi. Sodišče se z razlogi druge stopnje strinja. Očitana kršitev materialnega zakona (ZOdvT) zato ni podana.
ZDDV-1 ne določa, da ima davčni zavezanec pravico do popravka obračunanega DDV (že) v primeru, če transakcije niso plačane. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Tudi po presoji sodišča je iz smisla in namena navedene zakonske določbe razumeti, da mora davčni zavezanec svoje terjatve prijaviti v stečajni postopek.
Tožnik je obračun DDV za obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2014, v katerem je izkazal obveznost v višini 1.171,00 EUR, predložil 10. 2. 2015. Moral pa bi ga, v skladu z določbami 88. člena ZDDV-1, najkasneje do 30. 1. 2015 in te ugotovitve ne prereka. Šlo je torej za naknadno predloženi obračun, ki ni bil predložen v predpisanem roku. Tožnik bi zato moral že hkrati s predložitvijo tega obračuna plačati v njem izkazano obveznost s predpisanimi obrestmi. Po jasni določbi četrtega odstavka 88c. člena ZDDV-1, tožnik tega obračuna sam tudi ni smel popraviti oziroma nadomestiti z novim. Zato se v tem sporu ne more z uspehom sklicevati na dejstvo, da je 11. 2. 2015, čeprav mu zakon tega ni dopuščal, vložil popravek obračuna DDV. Le-ta je v okoliščinah konkretnega primera lahko dobil pravni učinek kvečjemu šele, ko (mu) ga je davčni organ (ne glede na postopkovne določbe zakona) priznal ob kontroli. To pa je bilo, kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, dne 5. 3. 2015. Glede na povedano je torej v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal ustrezen izvršilni naslov za obveznosti iz DDV, to je 10. 2. 2015 predloženi obračun.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. ZDavP-2 člen 88, 89, 89/2, 90, 98, 99.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - odločba Ustavnega sodišča
V obnovljenem postopku se odloča o zahtevi ali o stvari, ki je bila predmet odločanja v prejšnjem postopku. Podlaga odločanja so materialni predpisi, ki so veljali v času izdaje odločbe prve stopnje ter dejansko stanje oz. dejstva, ki so obstajala v času prvega odločanja. Novo dejstvo in nov dokaz morata biti taka, da bi morala sama zase, ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo oz. dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Dejstvo je moralo torej obstojati že v času prvega odločanja, če pa je nastalo pozneje obnovitveni razlog oz. dokaz ni podan. Obnovitveni razlog tako ni napačna uporaba materialnega zakona, veljavnega v času upravnega odločanja, prav tako ni možna obnova postopka, ker je bil kasneje sprejet drugačen pravni predpis, ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem vprašanju pozneje spremenjena. Kasneje spremenjen predpis ali dejstva, ki so nastala kasneje, so lahko podlaga za nov zahtevek ali novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne pa za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov.
ZFPPIPP člen 442. ZPUOOD člen 19. ZDavP-2 člen 126.
davčna izvršba - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje
Po določbah ZFPPIPP je tožeča stranka kot aktivni družbenik izbrisane družbe solidarno odgovorna za njene dolgove. Te ugotovitve ne more spremeniti določba 18. člen ZPUOOD, ki je določila da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP (ZPUOOD je začel veljati 17. 11. 2011, 19. člen). Razveljavitev omenjenih določb ZFPPIPP namreč ne velja za primere, kot je obravnavani, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZPUOOD.
ZDavP-2 člen 7, 10, 139. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
davek od drugih dohodkov - davčni odtegljaj - dvig gotovine - dokazovanje
V zadevi je odločilno, da je direktor tožeče stranke z računa tožeče stranke v oktobru 2012 dvignil 108.100,00 EUR, za kar ni imel ustrezne pravne podlage niti v okoliščini, da bi šlo za sredstva, porabljena za namene poslovanja podjetja niti, da bi obstajala dejanska posojilna razmerja med tožečo stranko in njenim direktorjem. Sporna gotovina je bila tako po mnenju sodišča dvignjena za zasebne namene direktorja tožnika, kar opravičuje izrek ukrepa iz izpodbijane odločbe.
10. člen ZDavP-2 tožnika zavezuje, da davčnemu organu daje resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih slednji potrebuje za pobiranje davka. Tako mora navesti vsa dejstva, na katero opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka tako sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. V smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 je bil tožnik vnaprej seznanjen s svojimi pravicami in obveznosti, ki izhajajo iz zakona in tistimi, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davka. Na podlagi lastne odločitve o morebitnem nesodelovanju v postopku, ali neizrabljanju pravic, ki mu jih zakon daje, pa ni mogoče uspešno uveljavljati kršitev niti postopkovnih, niti ustavnih pravic.
V konkretnem primeru je bilo po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje o enaki zahtevi tožeče stranke za obročno plačilo davčnega dolga že odločeno s sklepom in odločbo z dne 27. 11. 2014. Tej dejanski ugotovitvi tožeča stranka ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. (Ponovno) navaja in zatrjuje samo, da pogoje za obročno plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
Pogodbi o finančnem lizingu sta z vidika klasičnih pogodb o finančnem lizingu nepremičnin neobičajni v nekaterih značilnostih, ki jih tudi navajata oba davčna organa, kakor tudi tožnik in kar bi lahko vplivalo na (drugačno) pravno kvalifikacijo teh pogodb in s tem posledično na obdavčitev transakcij. Načeloma je treba take transakcije šteti za opravljanje storitev, vendar pa iz sodbe SEU v zadevi C-209/14 z dne 2. 7. 2015 izhaja, da je treba takšne transakcije obravnavati kot pridobitev investicijskega blaga.
V primeru, ko je toženka odpravila prvostopenjski sklep in sama odločila o sofinanciranju programov tožnika, mora v svoji obrazložitvi zadostiti vsem standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil prvega odstavka 214. člena ZUP. Po tej določbi obrazložitev, med drugim, obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. V izpodbijani odločbi takšnih vsebin obrazložitev toženke ne vsebuje, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in se iz teh razlogov izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
Tožena stranka mora pri odločanju dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi oziroma upravnem aktu, tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Ker iz izpodbijanega dopisa taka obrazložitev ne izhaja, bo morala tožena stranka postopek dopolniti predvsem v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za sofinanciranje skladno s Pozivom za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil za gašenje in reševanje z višin in pred odločitvijo tudi dokazno presoditi in upravnemu spisu priložiti dokazila, na katera bo oprla svojo odločitev.