dohodnina - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - ocena davčne osnove
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi moral davčni organ za izdajo izpodbijane odločbe uporabiti posebne določbe o odmeri davka, t.j. določbe od 68. do 69. člen ZDavP-2, in ugotoviti predmet obdavčitve s cenitvijo ter na tej podlagi odmeriti davek. V obravnavnem primeru gre namreč za drugačno procesno situacijo, saj je prvostopenjski organ potem, ko je ugotovil, da so izpolnjeni pogoji po 89. členu ZDavP-2, uporabil izredno pravno sredstvo (obnovo davčnega postopka) kot pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe, t.j. za odmero dohodnine v obnovljenem postopku. Davčni organ se je za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotovitvi kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre torej za prosto izbiro davčnega organa.
Naloga davčnega organa je presoditi poslovne dogodke po njihovi vsebini in skladno z davčno zakonodajo, pri čemer davčni organ ni vezan na formalno opredelitev poslovnega dogodka. Pri vrednotenju pravno - poslovnih ravnanj davčnih zavezancev je potrebno izhajati iz drugega odstavka 5. člena ZDavP-2, ki določa, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Gospodarska (ekonomska) vsebina dogodkov je lahko zakrita bodisi s sklepanjem navideznih poslov (74. člen ZDavP-2), bodisi s sklepanjem pravnih poslov, ki pomenijo izogibanje ali zlorabo drugih predpisov. Takšni posli se pri obdavčitvi ne upoštevajo.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. Navedena zakonska določba torej ne omogoča zadržanja izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke.
ZDDV-1 člen 6, 39, 39/2, 44, 44/1, 44/1-2, 68. OZ člen 3. ZDDPO-2 člen 16. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/4.
DDV - presežek DDV - popravek obračunanega DDV - pravica do popravka izstopnega DDV - finančni leasing - povezane osebe - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Glede na objektivne okoliščine posla kot celote ter glede na dejanski namen strank, razviden iz dokumenta „leasing application“ z dne 29. 6. 2010, v danem primeru dejansko ni šlo za sklenitev leasing pogodb za nepremičnine, marveč je bil namen strank izogibanje oz. zloraba predpisov. Posle je potrebno presojati po dejanski, ekonomski vsebini in glede na dejanski namen strank, ne pa glede na poimenovanje, ki so ga poslovnemu razmerju dale pogodbene stranke (v konkretnem primeru leasing pogodbe).
Če se ugotovi izogibanje ali zloraba davčnih ali drugih predpisov se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju davčnih razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Upošteva se dejanska gospodarska (ekonomska) vsebina poslov. Davčni organ naj zato v ponovnem postopku ob upoštevanju predhodno navedenega ponovno ovrednoti in presodi predmetne posle tožnika kot celote.
poslovne knjige - vodenje poslovnih knjig - odsvojitev naložb
Razlogi, zaradi katerih tožnik ni izpolnil svoje zakonske obveznosti iz 10. člena ZDavP-2 (da predloži davčnemu organu resnične, pravilne in popolne podatke) in obveznost iz 31. člena ZDavP-2 (da vodi poslovne knjige in evidence), za izpodbijano odločitev pravno niso pomembni.
prispevki za zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnine - oprostitev plačila akontacije dohodnine - uslužbenec mednarodne organizacije
Pri odmeri prispevka na podlagi 55.a člena ZZVZZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, 1. da se plačilo, prejeto iz zadevnega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in 2. da zadevni dohodek ni oproščen plačila dohodnine. Pri tem pa prezre oziroma ne upošteva pravilno, da gre pri drugem pogoju za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine na podlagi zakona, ki ureja dohodnino. Gre torej za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine na podlagi določb 1. razdelka II. poglavja ZDoh-2 (od 20. do 34. člena) in ne za oprostitev, ki bi temeljila na drugi pravni podlagi.
Prispevek naj bi zajel vse aktivne dohodke in s tem čim širšo davčno osnovo, iz katere se izvzamejo zgolj tisti dohodki, ki jih ni šteti za aktivne v navedenem pomenu in ki so po določbah ZDoh-2 izrecno oproščeni plačila dohodnine. To pa dohodki iz Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov niso, zato ni podlage za ugoditev tožbi, s katero se predlaga odprava odločitve o odmeri prispevka, in tudi ne za razpravo o ostalih tožbenih ugovorih v tej zvezi, ki z ozirom na povedano izhajajo iz nepravilne oziroma zmotne uporabe materialnega zakona (55.a člena ZZVZZ).
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi petega odstavka 157. člena ZdavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi, pač pa jih lahko tožnik uveljavlja le pri organu, ki je izdal izvršilni naslov.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odločba Ustavnega sodišča - davek na nepremično premoženje večje vrednosti
Namen izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, je omejen hierarhični nadzor drugostopnega nadzorstvenega organa nad zakonitostjo aktov prvostopnega organa, ne pa nad zakonitostjo svojih stališč in aktov. Presoja drugostopnega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ po 276. členu ZUP o zakonitosti konkretne prvostopne odločbe, je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.
Postopek odločanja v zadevi odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 pri tožniku je pravnomočno končan. Pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča določa ZUstS kot specialni predpis. Odločitev sprejeta na podlagi 48. člena ZUstS ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena istega zakona učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred njim, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Razveljavitev po navedenem ne daje podlage za poseganje v že pravnomočne odločbe. Odločba Ustavnega sodišča ima po navedenem omejen retroaktivni učinek, saj učinkuje na še nepravnomočno rešena razmerja nastala pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati, ne pa tudi na razmerja, ki so že pravnomočno urejena. Z izrednimi pravnimi sredstvi se torej v zadevah kot je slednja, po določbah ZUstS, ki so glede omenjenega vprašanja specialna v razmerju do ZUP oziroma ZDavP-2, v pravnomočno rešene zadeve ne more več posegati.
ZBan-2 člen 66, 66/1, 66/1-3, 68, 350, 350/2. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih ocenah za kreditne investicije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 4, 26.
kapitalska ustreznost banke - odvzem dovoljenja za kvalificirani delež - odvzem glasovalnih pravic - razlog za odvzem - pravila o upravljanju s tveganji - imetnik kvalificiranega deleža - finančna trdnost imetnika kvalificiranega deleža - načelo sorazmernosti - prisilna poravnava
Odvzem dovoljenja za kvalificirani delež je namenjen temu, da se osebi, ki ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev, prepreči vpliv na poslovanje banke. Pri tem je Banka Slovenije kot nadzornik bančnega sistema dolžna upoštevati vse možnosti vpliva na upravljanje banke, tudi možnost, da se drugi delničarji skupščine banke ne udeležujejo, ne glede na to, ali gre za okoliščino, ki izvira iz sfere tožeče stranke ali ne. Bistvene okoliščine, s katerimi je v izpodbijani odločbi utemeljen odvzem celotnega deleža glasovalnih pravic in deleža v kapitalu banke, so nesporne in po presoji sodišča predstavljajo zadostno dejansko podlago za izrek izpodbijanega ukrepa.
Nad tožečo stranko je bil ponovno uveden postopek prisilne poravnave, zato njena sredstva do nadaljnjega ne bodo mogla biti namenjena zagotavljanju kapitalskih potreb banke, kaj šele zagotavljanju njenega nadaljnjega razvoja. To pomeni, da sta izpolnjena oba pogoja iz tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Na navedbe o pozitivnem trendu poslovanja tožeče stranke in večanju dobičkonosnosti v turistični dejavnosti, je v izpodbijani odločbi posredno odgovorjeno s ključnimi ugotovitvami, da je kapital tožeče stranke negativen,F da je zastavljena večina njenega premoženja, kot tudi z ugotovitvijo, da kapital ostaja negativen tudi v letu 2015.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (prijavitelji na razpis), v skladu s četrto alinejo 114. člena ZUJIK izhajajo iz besedila objave javnega razpisa. Navedeno pomeni, da pogoje, ki jih morajo za sodelovanje na javnem razpisu izpolnjevati izvajalci, določi organ, ki je pristojen za izvedbo javnega razpisa.
Pravočasnega plačila zneska tarife po javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko je zgolj procesna predpostavka za odločanje o vlogi stranke.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - obnova postopka - novo dejstvo in nov dokaz - odločba Ustavnega sodišča
Obnova postopka ni možna, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis, ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem vprašanju pozneje spremenjena. Prav tako ni možna obnova postopka zaradi dejstev, ki so nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba. Kasneje spremenjen predpis ali dejstva, ki so nastala kasneje, so lahko podlaga za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne pa za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov. Sklicevanje na odločbi Ustavnega sodišča U-I-133/2013 oziroma U-I-125/2014 in pravne posledice, ki sta jih prinesli, tako ne more predstavljati veljavnega obnovitvenega razloga iz prvega odstavka 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojna podpora Pomurski regiji - ukrepi razvojne podpore - javni razpis - razpisna merila
Tožeča stranka vlogi ni priložila dokazil, da gre za nov proizvod, oziroma da je proizvod plod njenega znanja. Zato je bila njena vloga v tem delu pravilno ocenjena zgolj z 1 točko.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojna podpora Pomurski regiji - ukrepi razvojne podpore - javni razpis - razpisna merila
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke oziroma razpisnega obrazca, projekt tožeče stranke ne predvideva ukrepov za omilitev obremenitve za okolje. Glede na to je bila tudi po presoji sodišča vloga tožeče stranke po kriteriju C pravilno ocenjena z 0 točkami.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2.
carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - netočni podatki - poročilo OLAF - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera
Carinski organ je kot dokaz o poreklu blaga uporabil listine, ki jih je pridobil od organizacije OLAF. Poročila OLAF o opravljeni preiskavi pa so dopustni dokazi v upravnih in sodnih postopkih v državah članicah EU in to pod istimi pogoji kot poročila, ki jih pripravijo nacionalni organi.
Izdaja nepravilnega potrdila o poreklu blaga ne pomeni zmote, če so bila podlaga za potrdilo nepravilna dejstva, ki jih je predložil izvoznik, razen, če je več kakor očitno, da so se organi, ki so ga izdali, zavedali ali bi se morali zavedati, da blago ni ustrezalo pogojem, ki so določeni za upravičenost do določene obravnave. Zavezana oseba se lahko sklicuje, da je ravnala v dobri veri, če lahko dokaže, da je ob trgovskih operacijah poskrbela, da so bili vsi pogoji za preferencialno obravnavo izpolnjeni. Na dobro vero pa se ne more sklicevati, če je Evropska komisija objavila obvestilo v Uradnem listu EU in navedla, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi preferencialnih dogovorov v državi uporabnici.
davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - stvarna pristojnost
Tožeča stranka s tu obravnavanim delom tožbe ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v skladu z napotkom sklepa, ta pa temelji na drugem odstavku 158. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom tretjega, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tovrstni tožbi ZDavP-2 ne vsebuje. Veljajo torej splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
ZDoh-2 člen 36, 36/2, 38, 38/1, 44, 44/1, 44/1-4. ZDavP-2 člen 74.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji - prokurist - navidezni pravni posel
Ker iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bile s posameznimi izvajalci sklenjene pogodbe o delu, v katerih je bilo dogovorjeno, da bodo poleg zastopanja podjetja pri prodaji in nabavi, zastopanja pri upravljanju objektov in zastopanja podjetja v vseh pravnih poslih, opravljali tudi naloge upravnika objektov, potnika pri prodaji in prevozov, za kar prejmejo plačilo, za opravljene prevoze na terenu pa se jim izplača kilometrina in dnevnica, in ker je imela podobno vsebino tudi citirana pogodba o prokuri, je davčni organ sporna izplačila tožeči stranki po vsebini pravilno uvrstil med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja po prvem odstavku 38. člena ZDoh-2.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2.
carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - netočni podatki - poročilo OLAF - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera
Potrdilo o poreklu blaga je bilo izdano na podlagi podatkov, ki jih je predložil izvoznik, po presoji sodišča pa bi tožeča stranka kot deklarant, ki odgovarja za točnost navedb v deklaraciji in kot dober strokovnjak na svojem področju, morala storiti vse potrebno, da se prepriča o poreklu blaga.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - rubež premičnin - izvršilni naslov
S trditvijo, da bi bila obveznost po izvršilnem naslovu izpolnjena, kolikor bi davčni organ sledil izjavi zavezanca za davek, ki je upravičen do vračila davka (A. d.o.o.) in davek vrnil tožeči stranki oziroma z njo pobotal obveznosti po izvršilnem naslovu, tožeča stranka ne more biti uspešna. Razlogom, ki jih navaja pritožbeni organ, sodišče dodaja le, da se po odpravi odločbe o odmeri DDV v davčnem postopku odpravljajo le posledice, ki izhajajo iz te odločbe, in sicer vračilo z odločbo neupravičeno naloženega in plačanega davka, ne pa tudi posledice, ki izhajajo iz načina zagotovitve sredstev za poplačilo. Skladno s 97. členom ZDavP-2 pa se, ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena, zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, če ni z zakonom drugače določeno.
V primeru, da so bili predmeti lizinga vrnjeni tožniku kot lizingodajalcu, gre po presoji sodišča za vračilo blaga v smislu 39. člena ZDDV-1. Za takšno davčnopravno obravnavo te transakcije za potrebe DDV ni nujni pogoj, da sta bili pogodbi o finančnem lizingu odpovedani oziroma razdrti zaradi neuresničitve običajnega in pričakovanega načina izpolnitve, ki je bil glede na dejansko stanje v prenosu lastninske pravice na predmetu lizinga na lizingojemalca na podlagi plačila dogovorjenih obrokov.
davčna izvršba - zahteva za ustavitev davčne izvršbe - osebni stečaj - odpust obveznosti
V zvezi s spornimi davčnimi terjatvami je bil že izdan pravnomočni sklep o izvršbi in bi morala oba upravna organa takšno tožnikovo zahtevo za delno ustavitev davčne izvršbe zavrniti iz razloga, da po pravnomočnosti sklepa o davčni izvršbi glede istih spornih terjatev ni več mogoče v celoti ali delno ustaviti davčne izvršbe po določbi 155. člena ZDavP-2. Sodišče tako zavrača kot neutemeljene vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno uporabo določb ZFPPIPP v zvezi z odpustom obveznosti, glede na to, da bi jih lahko tožnik pritožbeno uveljavljal samo zoper prej navedeni sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.