upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predlog za zavarovanje dokazov v davčnem postopku - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožba zaradi molka, ki se nanaša na predlog za zavarovanje dokazov v davčnem inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper tožnika in v katerem še ni dokončno odločeno, ni dopustna, saj akt, katerega izdaja in vročitev se s tožbo uveljavlja, ne izpolnjuje znakov upravnega akta, kot jih določa ZUS-1. Gre zgolj za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za zavarovanje dokazov, kot enem izmed možnih dokazov, ki jih opredeljujejo člen 204 in naslednji ZUP. Uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve zavarovanja dokazov je tako pridržano odločitvi o glavni stvari. Sklep, katerega izdaja se uveljavlja s tožbo zaradi molka, ni sklep v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre zgolj za procesni sklep, izdan v okviru sprejema odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora tožnika.
ZDO člen 156, 157, 157/1, 161. SPZ člen 256, 256/1.
davek od premoženja - davčni zavezanec - lastnik stavbe - stavbna pravica - izjeme od plačila davka - uporaba poslovnih prostor za opravljanje dejavnosti
Organ napačno razlaga institut stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice je lastnik zgradbe, ki stoji na zemljišču, na katerem ima stavbno pravico, to zemljišče pa je v lasti nekoga drugega. Ustanovitev stavbne pravice res ne pomeni prenosa lastninske pravice na zemljišču, vendar pa je odločitev v predmetni zadevi odvisna od okoliščine, kdo je lastnik stavbe oziroma poslovnih prostorov (156. člen ZDO).
obračunavanje davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - prispevki za socialno varnost - plačevanje storitev v gotovini - podjemno razmerje - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Tožnik je storitve trenerjev plačeval v gotovini, z njimi pa ni imel sklenjene nobene pogodbe, in je dejansko šlo za podjemno razmerje, zato je z davčnega vidika potrebno ta izplačila na podlagi 38. člena ZDoh-2 šteti kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, od katerega bi moral tožnik kot izplačnik dohodka obračunati davke in prispevke, česar pa ni storil.
DDV - dodatna odmera DDV - objektive okoliščine - sodelovanje v transakcijah, ki so namenjene utaji davka - čiščenje obcestja - prevozne usluge v zimski službi - gradbena dela
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V predmetni zadevi je podan tožnikov subjektivni element, davčni organ tožniku pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal po obravnavanih računih, na podlagi drugega odstavka 40. člena ZDDV.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - pogoj za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - zavrženje vloge
Po določbi 87. člena ZDavP-2 ima pritožba suspenzivni učinek samo v primeru, če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ odloži uradoma, kar pomeni, da pritožbo oceni v vsakem primeru, odločitev o tem pa izda samo, če oceni, da bi bil lahko zavezanec s pritožbo uspešen. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno.
trošarina - naknadni obračun trošarine - dopolnilna dejavnost na kmetiji - izdelava likerskega vina
Rum je destilirana alkoholna pijača, izdelana iz melase sladkornega trsa, kar pomeni, da alkohol v likerskem vinu ni bil pridobljen zgolj s fermentacijo, s tem pa sporno likersko vino iz tarifne oznake 2205 KN spada med vmesne pijače in ne med druge fermentirane pijače, kot je stališče tožnice ter je zanjo v skladu s 43. členom ZTro potrebno plačati trošarino.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo ne nasprotuje sklepu o izvršbi, pač pa izvršilnemu naslovu, torej nalogu za plačilo, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Piranu, saj zatrjuje, da je ta nezakonit. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena ZdavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, ampak le preveri ali ta izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja o nezakonitem postopanju udeležencev v kazenskem postopku, slabem finančnem iz zdravstvenem stanju ter predlog za odpis denarne kazni ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - vložitev zahteve za vračilo davka na motorna vozila - zamuda roka - materialni rok
Na podlagi osmega odstavku 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre v primeru roka iz osmega odstavka 11. člena ZDMV za materialni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice (prekluzija).
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2, 220/2-b. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
Določbe člena 220(2)(b) CZS je treba presojati strogo in izključiti vsako možnost, da bi lahko prišlo do zlorabe predpisov. Za preferencialno obravnavo blaga so namreč predpisani določeni zakonski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni in ob izpolnjevanju katerih takšnemu blagu niso naložene uvozne dajatve. V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno, da blago, ki je predmet tega postopka, pogojev za preferencialno obravnavo ne izpolnjuje, vendar pa tožnik kot uvoznik tega blaga uveljavlja inštitut „nevknjižbe“ carinskega dolga po določbah člena 220(2)(b) CZS. Zato bi tožnik tudi po presoji sodišča moral izkazati, da je sam deloval v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - pritožba zoper odmerno odločbo - rok za vložitev pritožbe - vročitev odločbe - zavrženje pritožbe - upravni spor - tožbena novota
Za odločitev je bistveno, da je bila odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 tožniku pravilno vročena na podlagi 87. člen ZUP. Tožnik je pritožbo vložil po izteku roka za pritožbo, kot ga določa ZUP. Tožnikova trditev, da sporočilo o prispeli pošiljki v skladu s 87. členom ZUP ni bilo nikoli nalepljeno na njegova vrata, glede česar predlaga tudi zaslišanje bivše žene in poštarja, je nedopustna tožbena novota iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 43, 44, 47. ZUJF člen 193.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - učinek odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočno razmerje
Z odločbo Ustavnega sodišča je bilo ugotovljeno, da je bil 193. člen ZUJF, ki je v konkretnem primeru predstavljal pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo. Ker v času zahteve za oceno ustavnosti zakonska določba ni več veljala, je Ustavno sodišče odločitev sprejelo z učinkom razveljavitve. To pomeni, da se določba 193. člena ZUJF ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Drugače povedano, na razmerja, o katerih je bilo do začetka njenega učinkovanja pravnomočno odločeno, odločitev Ustavnega sodišča ne vpliva. To po presoji sodišča pomeni, da glede na določbe ZUstS, ki izrecno urejajo pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča in ki jih je šteti za specialne glede na določbe ZDavP-2, ni pravne podlage za to, da se, pa čeprav z izrednim pravnim sredstvom, poseže v pravnomočno odmerno odločbo.
Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je nadzorstveni organ o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter odločbo presodil za zakonito. Ali je to pravno sredstvo vloženo na zahtevo ali pobudo davčnega zavezanca in se o njem odloča na zahtevo ali po uradni dolžnosti, navedenega ne spremeni.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - dopustni ugovori
Tožnik v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - načelo materialne resnice - načelo sorazmernosti
Tožbene navedbe, da se gospodarski subjekti lahko povsem svobodno odločajo, pri kom se bodo storitve najemale in po kakšni ceni, so pravilne. Vendar pa se pri vrednotenju posla upoštevajo vse okoliščine sklenjenega posla, tudi dejstvo, da gre za posel sklenjen med povezanima osebama in da do sklenitve takšnega posla ne bi prišlo na trgu med poslovno nepovezanimi osebami. Po presoji sodišča sta davčna organa tudi ta posel pravilno presojala po dejanski ekonomski vsebini, v skladu z določbo 6. člena ZDavP-2. Pri tem sta upoštevala pravilno tudi dejstvo, da so bile storitve tudi po tej pogodbi zgolj obračunane, plačane pa v manjšem obsegu.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - ničnost pogodbe
Za določitev nastanka davčne obveznosti je pomemben čas odsvojitve kapitala. Za čas odsvojitve kapitala pa se po določbi 95. člena ZDoh-1 šteje datum sklenitve pogodbe. Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik poslovna deleža v družbah A. in B. odsvojil s pogodbama, ki sta bili sklenjeni 3. 4. 2006 oziroma 15. 8. 2006, kar pomeni, da je tega dne nastala tudi tožnikova davčna obveznost. Stališče sodne prakse je, da so za obdavčitev pravno relevantna le tista dejstva, ki obstajajo v času nastanka davčne obveznosti. Kasneje predložena nepravnomočna sodba, ob upoštevanju zgoraj navedene zakonske ureditve, tako ne predstavlja podlage za drugačno odmero tožnikove davčne obveznosti.
dohodnina - drugi dohodki - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - enkratno izplačilo odkupne vrednosti - retroaktivnost zakona
V konkretnem primeru gre za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je tožnik sam več let vplačeval v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad. V takšnem primeru se po določbah ZDoh-2 dohodek obdavči v skladu s 105. členom kot drug dohodek, po stopnji 25%. Pri tem ni zaznati kršitev ustavnih pravic v smislu nedopustne retroaktivnosti zakonske ureditve. Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja je namenjena izplačevanju pokojninske rente in s tem zagotavljanju ustreznega ekonomskega položaja zavezancev po upokojitvi. Ta se spodbuja z ugodnejšim načinom obdavčitve pokojnin oziroma pokojninskih rent na način, ki pomeni izjemo od siceršnjega pravila, da se (kot prejemek iz delovnega razmerja) obdavči celoten doseženi dohodek. Predčasno izplačilo odkupne vrednosti ne sledi namenu opravljenih vplačil, zato ni podlage za odstopanje od siceršnjih pravil, ki veljajo za obdavčitev, in zato je povsem logična zakonska ureditev, po kateri za takšen primer ugodnosti ne veljajo. Pri tem je treba poudariti, da je odločitev, da se mu sredstva izplačajo predčasno in v enkratnem znesku, izključno na strani zavezanca in da se je torej tožnik sam odpovedal ugodnostim, ki mu jih v primeru namenske uporabe sredstev daje zakon. Zato, ne glede na spremembo zakonske ureditve, ne more uspeti z ugovorom, da je z izpodbijano odločitvijo poseženo v njegove ustavne pravice.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - obnova postopka odmere davka - nova dejstva - očitne napake pri odmeri davka
Tožniku je bila izdana odločba, s katero mu je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, ki je že pravnomočna. Odločba je bila izdana 20. 6. 2013. Do spremembe podatkov o nepremičninah v registru je prišlo šele 30. 6. 2014. To pomeni, da ne gre za novo dejstvo v smislu 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2. Zato je pravilna odločitev davčnih organov, da niso podani pogoji za obnovo postopka odmere davka. Prav tako niso podani pogoji za odpravo, razveljavitev in spremembo odločbe po 90. členu ZDavP-2, saj pri odmeri spornega davka tudi po mnenju sodišča ni prišlo do očitne napake.
dohodnina - davčna osnova - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - drugi dohodki - kmečko gospodinjstvo - pripis dohodkov
Kmečko gospodinjstvo po določbah ZDoh-2 je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljeni na tem naslovu, niso najeta delovna sila ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona, njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa znaša najmanj 200,00 EUR. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, med katere sodijo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.
davčna izvršba - zamudne obresti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, niti ne prereka višine na novo ugotovljenega zneska zamudnih obresti, ampak meni, da postopek pred izdajo sklepa ni bil pravilen. Sodišče mu pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato se njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni.
ZDavP-2 člen 173, 174. ZUP člen 7. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - trditveno in dokazno breme - prava neuka stranka - upravni spor - nova dejstva in novi dokazi - tožbena novota
V postopku izdaje izpodbijanega sklepa podane navedbe tožnice kot dolžnikove dolžnice, da dolg še ni zapadel v plačilo ter da znesek dolga, naveden v sklepu o izvršbi, ni pravilen, so pavšalne in z ničemer izkazane. Listinska dokazila, ki jih je tožnica priložila k tožbi, ter predlog za njeno zaslišanje, so nedopustne novote iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. Laičnost stranke ni okoliščina, na podlagi katere bi bila tožnici odvzeta možnost, da navaja dejstva in predlaga dokaze že v postopku pred izdajo akta. Sicer pa se sodišče strinja s toženko, da tožnice ni mogoče šteti za prava neuko stranko iz 7. člena ZUP. Gre za osebo, ki je hkrati direktorica davčnega dolžnika in stranka posojilne pogodbe. Iz njenega ugovora v davčnem postopku izhaja, da ji je bila v tem postopku na voljo pravna in računovodska pomoč, ki pa je očitno ni uporabila oziroma je ta zatajila.
ZDavP-2 člen 41, 68, 68/2, 68/5, 69, 73, 77. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prirast premoženja - gotovina - sredstva za privatno potrošnjo - hramba dokumentacije - dokazovanje - tožbena novota - načelo proste presoje dokazov
Po 77. členu ZDavP-2 je dokazovanje z listinami prednostno, ne pa izključno. Možno je tudi dokazovanje z drugimi dokaznimi sredstvi, torej tudi z lastno izjavo. Določba velja tudi za fizične osebe. Te morajo skladno z 41. členom ZDavP-2 dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davčna obveznost nanaša. Glede starejših relevantnih dogodkov mora skladno z ustaljeno sodno prakso davčni zavezanec ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven.
S pooblastilom za diskrecijsko odločanje zakonodajalec pooblasti upravni organ, da na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja uporabi veljavno pravno normo, ne da bi mu veljavni pravni red vnaprej določil vsebino konkretne odločitve. Kolikor tožnica z navedbami o odločanju po prostem preudarku davčnemu organu očita, da je pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri presoji dokazov ravnal arbitrarno, pa to iz spisov in izpodbijane odločbe ne sledi. Iz njih namreč izhaja, da je davčni organ izvedel in ocenil vse dokaze, ki jih je v postopku pridobil uradoma, kot tudi tiste, ki jih je predložila tožnica, vključno z vsemi izjavami, ki jih je podala v postopku in navedel razloge, zaradi katerih prepričajo oziroma ne prepričajo o resničnosti dejstev, ki se z njimi dokazujejo. Navedeno pomeni, da gre v konkretnem primeru le za drugačno dokazno oceno od tiste, ki bi jo rada dosegla tožnica, in ne za bistveno kršitev pravil postopka, kot se zatrjuje v tožbi.
Za odločitev v zadevi je bistveno, ali je tožnica z gotovino razpolagala na dan 1. 1. 2006. Dokazovanje časovno oddaljenih dogodkov, ki se nanašajo na hrambo denarja, zato ne zadošča, če ni hkrati izkazana tudi njihova povezanost s stanjem prihrankov na presečni dan 1. 1. 2006. Takšna povezava iz predloženih dokazil ni razvidna.