dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - darilna pogodba - samoprijava - odlog ugotavljanja davčne obveznosti
Vprašanje odloga oziroma upravičenosti do odloga ni predhodno vprašanje v smislu določb ZUP oziroma v smislu določb ZUS-1, kot to zmotno meni tožnik v tožbi, saj ne gre za vprašanje, brez katerega ne bi bilo mogoče odločiti o sami stvari, to je odmeriti dohodnino. Gre za možnost oziroma davčno ugodnost, o kateri se odloča posebej in ki na odmero dohodnine nima neposrednega vpliva. Vpliva samo, če je odlog odobren, kar pa v konkretnem primeru ni bil, zato tožnik ne more biti uspešen z ugovori, po katerih je izpodbijana odmerna odločba preuranjena in še manj z ugovori, ki se nanašajo na odločanje o odlogu.
odmera dohodnine - rek obrazec - predlog za odpravo ali spremembo odločb - očitna napaka - zavestno ravnanje
Na strani tožnika je pri vpisovanju podatkov šlo za zavestno ravnanje in ne za napako. Za obstoj napake je namreč bistveno, da davčni zavezanec (ali davčni organ), ko dejanje stori, meni, da je pravilno. Za napako torej ni šteti kakršnokoli ravnanje, ki ni skladno z dejanskim stanjem, kot to zmotno meni tožnik v tožbi. Zato že dejstvo, da je tožnik pri izpolnjevanju REK-1 obrazcev in s tem pri vpisovanju podatkov, za katere sedaj trdi, da so napačni, ravnal zavestno, izključuje ne le obstoj očitne napake ampak napake nasploh, še manj pa je v takšni situaciji mogoče očitati davčnemu organu, da je storil napako, ko je pri odmeri dohodnine sledil napovedanim oziroma predloženim podatkom.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 člen 5, 9.
javni razpis - razpisni pogoji - pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete - vzpostavitev kmetije - knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo
Tožnik kot nosilec kmetijskega gospodarstva je na svoje ime vodil zgolj davčno knjigovodstvo v skladu s štirimestnim kontnim načrtom, kar pa po presoji sodišča tudi glede na cilje evropske kmetijske politike ter namen, ki ga zasleduje obravnavani podukrep (pomoč mladim pri prevzemu kmetij, izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij in povečanje konkurenčnosti kmetijstva) ne more predstavljati ovire za dostop do želene podpore za zagon kmetije.
Tožeča stranka kot dolžnikova dolžnica ni ravnala v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do nje kot dolžnikove dolžnice. Zato je prvostopni organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovi dolžnici naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
davčni dolg - obročno plačilo dolga - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Pritožnik je pritožbo vložil po preteku pritožbenega roka. Ker je bila pritožba zoper odločbo vložena prepozno, jo je organ pravilno zavrgel kot prepozno.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37, 38, 39.
davki - odpis dolga - pogoji za odpis - dohodek na družinskega člana - odpis dolga v izjemnih primerih
Tožnica se v vlogi ni sklicevala na odpis ali delni odpis dolga v izjemnih primerih, niti ni navajala razlogov za takšen odpis, niti vlogi ni priložila prilog oziroma dokazil, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na tako vsebino vloge. Iz določbe 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku namreč izhaja, da mora davčni zavezanec v obrazcu vloge za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge, torej obseg odločanja davčnega organa določi davčni zavezanec s svojo vlogi. Zato je drugostopenjski organ njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odpis ali delni odpis v izjemnih primerih, kot pritožbeno novoto utemeljeno zavrnil.
davek od dohodkov pravnih oseb - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - položaj stranke - pravni interes
V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ima položaj stranke davčni zavezanec, torej oseba, zoper katero teče postopek, to je oseba, o katere pravici ali obveznosti se v konkretnem upravnem postopku odloča. V obravnavanem primeru gre za postopek inšpekcijskega nadzora pri družbi A d.o.o. ter s tem za odločanje o pravicah in obveznostih te družbe oziroma prevzemne družbe B d.o.o. kot njene univerzalne pravne naslednice. Gre torej za odločanje o obveznosti pravne osebe, ki lahko dejanja v postopku opravlja le po svojem zakonitem zastopniku – direktorju.
ZDavP-2 člen 61, 189, 267, 288, 289. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - davčne olajšave - stroški za delo v tujini - rok za uveljavljanje stroškov
Tožnica stroškov v zvezi z delom in davčne olajšave za čezmejne delovne migrante ni uveljavljala v rokih, določenih z zakonom. Zato prvostopenjski organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini za leto 2012 teh davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - zloraba pravic - izdajatelj računa - fiktivni račun
V postopku preiskave je bilo ugotovljeno, da je družba A. d.o.o. neplačujoči gospodarski subjekt v smislu 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1925/2004. Pri tem pa ni bilo ugotovljeno samo, da družba A. d.o.o. ni odvedla obračunanega DDV v proračun, temveč so bile ugotovljene tudi številne druge okoliščine, iz katerih izhaja, da omenjena družba tožeči stranki ni opravila in tudi ni mogla opraviti dobave blaga po izstavljenih računih. Ugotavlja se namreč, da za to ni imela nobenih možnosti in nobenih sredstev ter da se v zvezi z dobavo blaga tudi ni posluževala nobenih drugih dobaviteljev. Vse, kar je bilo pri družbi A. d.o.o. storjeno v zvezi z obravnavanim poslom, so bili izdani računi ter dvigi denarja s transakcijskega računa. Kar pa je po presoji sodišča, drugače kot meni tožena stranka, odločilnega pomena, saj že opisano dogajanje samo po sebi, brez dodatnih preverjanj pri tožeči stranki, pove, da so bili izdani računi fiktivni in da blago tožeči stranki po izdanih računih ni bilo in ni moglo biti dobavljeno. Tožeča stranka pa tudi ni dokazala, da bi ji blago sploh bilo dobavljeno.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odpust obveznosti
Sklep o odpustu obveznosti je glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP konstitutivne narave, saj do odpustna obveznosti pride šele z navedenim sklepom, z njegovo pravnomočnostjo pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero se sklep o odpustu obveznosti nanaša.
davčna izvršba - prošnja za zadržanje davčne izvršbe - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je že bilo odločeno
Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4.
dohodnina - rezident - davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - središče osebnih in ekonomskih interesov
Skladno z ZDoh-2 je obseg zavezanosti fizične osebe za plačilo dohodnine odvisen od njenega statusa rezidenta ali nerezidenta. ZDoh-2 v 6. členu fizično osebo opredeljuje za rezidenta, če v kateremkoli času v davčnem letu pridobitve dohodka izpolnjuje katerega izmed pogojev, določenih v tem členu. Gre za ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene, ki se skladno z ZDoh-2 in ustaljeno sodno prakso, na katero se v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka, ugotavlja izključno na podlagi slovenske notranje zakonodaje, v kateri v času odločanja ni podlage za uporabo Konvencije, kot se uveljavlja v tožbi. Njene uporabe pri ugotavljanju rezidentskega statusa na podlagi nacionalne zakonodaje tudi ne narekujejo določbe Konvencije.
davek na dediščine in darila - napoved za odmero davka - samoprijava - prvi dedni red
Ker gre za zatrjevana darila, prejeta od matere oz. žene in torej za zatrjevanega obdarjenca prvega dednega reda, se davek v dani zadevi tudi v primeru, da se ugotovi, da je bilo darilo dano, sploh ne bi odmeril. Tožnikova samoprijava napovedi za odmero davka od prejetega darila, vložena šele v letu 2014, ko je zoper tožnika že tekel postopek davčnega inšpekcijskega nadzora po 68. členu ZDavP-2, je bila po mnenju sodišča dejansko vložena za potrebe ugodne rešitve zadeve za tožnika v omenjenem postopku in ne za potrebe (ne)odmere davka na darila. V nasprotnem primeru bi tožnik samoprijavo vložil že prej in ji priložil tudi ustrezna dokazila, česar pa nesporno ni storil.
davčni inšpekcijski nadzor - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - predznamba zastavne pravice
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi, pri čemer tožnik v obravnavani zadevi v pritožbi in tožbi ne ugovarjal konkretnim podatkom, ki se navajajo v izpodbijanem sklepu. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti.
ZDDV-1 člen 39, 73. ZDavP-2 člen 97. ZFPPIPP člen 244, 261, 261/1, 263, 264.
DDV - zahteva za vračilo DDV - pobot terjatve - stečajni postopek
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanec z njo avtomatično pridobi tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogojev za izplačilo presežka DDV tako ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč določbe 73. člena ZDDV-1 in 97. člena ZDavP-2. Iz njih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
davčni rezident - ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov
V konkretnem primeru je bil pogoj, ki sta ga davčna organa presojala, 5. točka 6. člena ZDoh-2, ki predpostavlja, da ima rezident svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Navedeni pogoj je po presoji sodišča podlaga za odločanje v obravnavanem primeru za obdobje od 17. 4. 2013 do 13. 5. 2015, glede na to, da v zadevi ni sporno, da je imel tožnik do 16. 4. 2013 v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališče. Sodišče se strinja z razlogi toženke, da je bil do tega dne v primeru tožnika izpolnjen že kriterij po 1. točki 6. člena ZDoh-2. Tako kot pravilno navaja toženka, gre za formalni pogoj, zato tožnikove navedbe glede njegovega dejanskega bivanja v tujini ne morejo vplivati na drugačno odločitev. To pomeni, da že izpolnjen eden izmed pogojev, ki so našteti v 6. členu ZDoh-2, med katere sodi po 1. točki navedenega člena tudi uradno prijavljeno stalno prebivališče, pomeni, da se oseba šteje za davčnega rezidenta Slovenije.
Po določbi 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki in dobički, ki jih doseže fizična oseba v davčnem letu, pri čemer se za dohodke po tem zakonu šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Po 75. členu ZDoh-2 je dohodek iz oddajanja premoženja v najem dohodek, ki je dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem.
davčni rezident - ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov
Središče tožnikovih osebnih in ekonomskih interesov je v Sloveniji. Tožnik ima v Sloveniji ženo in mladoletnega sina ter s tem osebne vezi, medtem ko ga na Nemčijo vežejo le okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev. Tožnikova zatrjevanja, da je redno zaposlen v Nemčiji, da je v Nemčiji vsakodnevno na delovnem mestu, da prejema plačo v Nemčiji od nemškega delodajalca, da so prispevki obračunani in plačani v Nemčiji, kjer plačuje vse davke in davščine, da ima urejeno zdravstveno zavarovanje in izbranega zdravnika in zobozdravnika, kaže na to, da so tožnikove vezi z Nemčijo povezane izključno z zaposlitvijo in so kot take predvsem ekonomske narave, medtem ko osebne vezi glede na ugotovitve o zakonski ženi in mladoletnemu sinu, ki se šola, kaže na osebne vezi, ki ostajajo ves čas v Sloveniji in prevladajo nad tistimi, ki so po podatkih, ki jih je predložil sam tožnik, povezane izključno z zaposlitvijo v Nemčiji.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.